Slovenski ptič z južnoameriškim poreklom, Cetinov Nande, utegne do drobirja pretresti nemško zakonodajo, potem ko je zatresel diplomatke odnose med državama. Vesti o incidentu so med drugim dosegle slovensko konzulko v Münchnu Mašo Šiftar, ki je telefonsko posredovala pri pristojni višji veterinarski inšpektorici, ki je odredila odvzem nanduja, ter Cetinu ponudila tudi pomoč s prevajanjem in vzpostavljanjem kontaktov z ustrezno odvetniško pisarno. Vodja konzularnega sektorja ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter se nagiba k razmisleku o tožbi, zato je kmeta Janeza Cetina že napotil k odvetnikom. Cetin je namreč na bavarskih ulicah, kjer je s svojo pernato živaljo obiskal münchenski božični sejem, doživel grob napad veterinarske inšpektorice in policistov. Ti so poskrbeli za odvzem nemočne živali in namestitev v – po Cetinovih besedah – neustreznih in nehumanih razmerah. Nandu Nande je sicer vajen za ptiče razkošnega življenja, spi celo po hotelskih sobanah in se nasploh med ljudmi počuti dobro. Nič smrtonosnega ni v njem, pa čeprav po nemški zvezni zakonodaji spada med smrtno nevarne živali, v družbo ork, slona, aligatorja in zveri. »Če se bodo Bavarci obnašali racionalno, ne bo prišlo do tožbe. Lastnik nanduja jim je poskušal razložiti, da gre za terapevtsko žival, ki mu jo je svetoval zdravnik. Zelo pomembno je, da je imel s seboj vsa veterinarska dokazila. Položaj, v katerem so se znašli nemški veterinarji, ni obetaven. Fino bi bilo doseči kompromis, da ne bi bilo potrebe po nadaljnjem sporu,« je zaokrožil Šter. Nasprotno pa Cetinov pravni svetovalec Ludvik Poljanec, znan po zastopanju Slovencev na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, že zbira dokumentacijo o poseganju v zasebnost in ogrožanju Cetinovega zdravstvenega stanja ter ogrožanju živali. »Če s pristojnim nemškim ministrstvom ne bomo uspeli doseči sporazuma, bo sledila tožba.« Zanjo ima podlago tudi v sodbi evropskega sodišča iz leta 2011, ko je na podlagi pritožbe proti Republiki Sloveniji na podlagi 34. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin sodišče presodilo, da je prekrškovno pravo del kazenskega prava, kar pomeni, da vse sodbe inšpektorjev, redarjev in policije kršijo pravico do poštene obravnave, kakor je določeno v prvem odstavku 6. člena konvencije, ki se glasi: »Vsakdo ima pravico, da o … kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično … odloča … sodišče …« Kot razlaga Poljanec, bi morali Cetina v skladu z omenjenim členom konvencije obravnavati kot tujca, mu soditi v njegovem jeziku in šele potem ukrepati. »Sodišče se ni izreklo o njegovem napačnem ravnanju, zato je poseg v človekove pravice naše izhodišče za nadaljnje postopke.«
Glavna zvezda dokumentarca
Incident, ki bi lahko bil podlaga za hollywoodsko sago, je ves čas dokumentiral producent nemške televizije Pro7 Marco Witt, ki je Janeza in Nandeta spremljal iz Ljubljane do bavarske prestolnice, saj televizija o mednarodno prepoznavnem terapevtskem ptiču pripravlja prispevek za serijo Galileo. Desetminutni dokumentarec bodo na televiziji Pro7 predvajali v petek ob 19. uri. »Odvzem ptiča je bil po mojem mnenju pretiran,« je ravnanje inšpektorice okrcal Witt, ki je tudi razloge za odvzem označil kot nepravilne, prav tako nadaljnje postopanje z živaljo, ki so jo po njegovem mnenju strpali v premajhno kletko. Tudi Janezovo zdravje je bilo pri tem ogroženo, »zbal sem se zanj, zato sem poskušal pomagati, kolikor sem lahko. Njegov kombi sem s ptičem sam odpeljal do zavetišča, saj inšpektorica niti ni imela primernega vozila za transport nanduja.« Witt je napel vse moči in na podlagi svojega novinarskega statusa žival že po nekaj dneh rešil iz neprimernega ujetništva. »Kljub vsemu pa bavarske oblasti niso želele komunicirati z mano.« Bavarska veterinarska inšpektorica Sue Chandraratne ostaja gluha tudi za naša vprašanja, ali resnično namerava poseči v spremembo tamkajšnje zakonodaje o prepovedi smrtno nevarnih živalih, kamor so, povsem narobe, kot zagotavlja Janez Cetin, umestili tudi miroljubnega nanduja. Ta je v primerjavi z nojem, ki zna bojevito ščititi svoje mladiče, povsem plašen in nenevaren. »Moj namen je z Nandetom vračati nasmehe ljudem na obraz, širiti dobro voljo in zbliževati ljudi. Z obiskovanjem evropskih velemest pa skrbeti za prepoznavnost naše države v tujini.« Pernati ambasador Slovenije je bil lepo sprejet pod Eifflovim stolpom, pred Brandenburškimi vrati, v deželah Beneluksa, na Dunaju, v Budimpešti, Varšavi, Bratislavi, Zagrebu in Beogradu. Tam ga je sprejela ministrica za trgovino in turizem Tatjana Matić, v Bratislavi pa ministrica za pravosodje Maria Kolikova.
Zdravstveno nazadoval
Janez svojega nanduja prav tako rad popelje med bolne otroke, z njim tudi zbira denar za pomoč bolnim. »Moj namen je, da na humanitaren način pri ljudeh vseh starosti vzbudim občutke sprostitve, veselja in trenutke, ko ni pomembno, kdo je kdo. Počutim se kot terapevt, ki razbremeni stisko in depresijo pri posameznikih. Besede, ki mi jih izrečejo, so tako globoke in iskrene, in to je moja energija, ki me dvigne ter mi daje moč, da premagam tudi svoje stiske zaradi bolezni.« Njegova zdravnica dr. Metka Zorc, ki ga spremlja vse od stresnega dogodka v Nemčiji, pa se boji za njegovo zdravstveno stanje, ki naj bi se močno poslabšalo. »Trudimo se z zdravili. Hud stres, ki ga je kot težek bolnik doživel v Nemčiji, je podrl ves dosedanji trud, zdravstveno se je vrnil za dve leti nazaj. Srčni bolniki s tako napredovano boleznijo, kot jo ima Janez Cetin, so rizični; vsaka stresna situacija jim povzroča motnje ritma in se lahko neugodno konča.« Zato se ne bo vdal, je trdno odločen Cetin, svojo pot ozaveščanja o zdravem načinu življenja in preventivi, pri čemer mu pomagajo tudi njegove živali, bo nadaljeval, »pa čeprav bo treba po pravico zase in za Nandeta celo na sodišče za človekove pravice.«
