Znesek je danes javnosti sporočil minister za delo Luka Mesec, ki pa je v preteklih nastopih že povedal, da naj bi se gibala med 1200 in 1225 evri bruto, oziroma okoli 870 evrov neto. Tako visokemu zvišanju minimalne plače nasprotujejo delodajalci, ki trdijo, da bo na ta način prišlo do dvojnega zvišanja plač, saj se je z novim letom zvišala tudi splošna olajšava.
Novemu znesku minimalne plače bo sledila ustrezna zakonsko določena prilagoditev najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev. Znesek najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev se bo tako predvidoma zvišal z dosedanjih 6,17 evra na 6,92 evra, po poročanju STA navaja ministrstvo.
Mesec je na novinarski konferenci potrdil, da je vlada danes sprejela sklep o novi minimalni plači, ki se dviguje za 100 evrov neto, torej s 778 na 878 neto. Zakaj? Ni treba izgubljati besed, je poudaril minister ter dodal, da so se hrana, življenjske potrebščine in stroški zaradi inflacije podražili, prejemniki najnižjih plač so bili na "najslabšem, saj se hrana draži hitreje od vsega ostalega."
Kot poroča STA, bo minimalna plača v bruto zneskupo novem znašala 1203,36 evra, kar v primerjavi z lansko, ki je znašala 1074,43 evra bruto, predstavlja 12-odstotni dvig. Stroški delodajalcev se bodo zaradi povišanja (bruto) minimalne plače povečali za 8,46 odstotka zaradi učinka najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja (1181,75 evra), ki je bila lani višja od minimalne plače.
Sklep o novi višini minimalne plače je sicer ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejelo v sredo, potem ko je pridobilo ustrezne podatke o inflaciji. V uradnem listu bo objavljen v petek.
Potrebna prenova plačnega modela
Ker se ob takšnem zvišanju minimalne plače odpira vprašanje, kaj bo z ostalimi plačami, se po njegovih navedbah odgovor delno skriva tudi v že sprejeti davčni reformi, v skladu s katero se povišuje splošna dohodninska olajšava. To po Meščevih besedah pomeni, da se najnižje plače povečujejo za približno 40 evrov neto na mesečni ravni, povprečna plača pa se bo iz tega naslova zvišala za 11 evrov. Za povišanje ostalih plač sta v pripravi še dva ukrepa, in sicer potekajo pogovori o novi ureditvi plač v javnem sektorju, kot drugo pa »zasebni sektor potrebuje nove kolektivne pogodbe in nov dogovor o plačnem modelu.«
Dejal je še, da so s socialnimi partnerji, torej sindikati in delodajalci, »praktično dogovorjeni, da gremo v letošnjem letu v prenovo plačnega modela.« Izhodišče tega modela mora biti to, da minimalna plača zares postane najnižja plača v državi, vse ostale plače pa je treba graditi »nad njo.« Kolektivne pogodbe, vključno s tistimi za javni sektor, je treba prenoviti, pogoj za to pa je »nov dogovor o plačnem modelu v Sloveniji.«
Štempljanje
Vlada je danes potrdila tudi novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi zajezila kršenje določb o delovnem času. Kot je pojasnil Mesec, je to tema, ki jo je podedoval in ki se je »tri leta zatikala v Ekonomsko socialnem svetu, poleti pa smo jo končno razrešili.« Obvezno štemplanje za vse, kot je predvideval star predlog, so ocenili za »neživljenjsko,« je pojasnil. V skladu s predlogom, ki so ga danes sprejeli na vladi, beleženje delovnega časa ostaja takšno, kot je, razen v podjetjih, »kjer imamo s tem probleme.«
Nov režim predvideva, da bodo lahko delavci, ki se počutijo ogoljufane ali prikrajšane pri beleženju delovnega časa, od delodajalca zahtevali uvedbo elektronske evidence, »če pa bo delodajalec to zavrnil, bo moral o tem obvestiti inšpektorat, ki bo prišel pogledati stanje v podjetju. Če bo ugotovil, da v podjetju dejansko prihaja do kršitev, bo delodajalcu predpisal obvezno elektronsko beleženje.« Tako bodo lahko delavci po navedbah ministra iz tedna v teden spremljali, koliko ur imajo. Za vsa podjetja, ki spoštujejo zakonodajo in ki ne želijo štempljanja, pa sprememb ne bo, je še poudaril.
