Predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Protestivala, Inštituta za politike prostora (IPoP) in redni obiskovalci Rožnika so na novinarski konferenci izrazili zaskrbljenost in nestrinjanje z obsegom sečnje dreves v Krajinskem parku Tivoli, na Rožniku in Šišenskem hribu. Projekt je sredi decembra lani na zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL) in po nareku Zavoda za Gozdove Slovenije pričelo izvajati podjetje Tisa d.o.o. s podizvajalci, dela pa naj bi bila končana do konca januarja.
"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. V kratkem času bodo na omejenem območju Rožnika posekali kar 380 odraslih dreves! Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje. Nekatera drevesa je glede na razlage gozdarjev gotovo bilo treba posekati in temu ne nasprotujemo, a tako obsežno izsekavanje si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo," poudarjajo nasprotniki.
"Kot je slišati kritične glasove dela stroke, je del posekanih in za posek označenih dreves še zdravih, odločitve o pomladitveni in še posebej varnostni sečnji pa pretirane. Tako pri odločitvah očitno niso bila upoštevana mnenja različnih strok. Vrednost gozda na Rožniku se ne izraža v lesu, primerne za prodajo, temveč v javnem zdravju in dobrem počutju prebivalcev, v kakovosti širšega bivalnega okolja, ohranjeni naravi, zavarovani pitni vodi in zadrževanih padavinah, v identiteti in privlačnosti mesta," še pravijo. Od MOL in Zavoda za gozdove Slovenije pa nemudoma zahtevajo:
1. Takojšnjo ustavitev sečnje ter odprtje interdisciplinarne razprave o tem, kako naj se z gozdom v parku upravlja v dolgoročno korist mestnega okolja in prebivalcev. Vsi nadaljnji ukrepi naj bodo usklajeni s širšim krogom strokovnjakinj in strokovnjakov, tudi s področij podnebnih znanosti, ekologije, biologije in drugih sorodnih ved.
2. Ljubljančanke in Ljubljančani imamo pravico vedeti, kaj se dogaja z našim gozdom. Pristojni naj stopijo pred javnost in predstavijo razloge za takšne posege, načine, kako se bo razmere v gozdu obravnavalo v nadaljevanju, ter poskrbijo, da se skrhano zaupanje prebivalcev začne izboljševati.
3. Pri prihodnjem upravljanju mestnega gozda naj se v obzir vzame vsako odraslo drevo in pred kakršnimi koli posegi preučiti vse druge možnosti ohranjanja. Stara drevesa v mestu se mora prioritetno varovati. Na to nas nenazadnje opozarja tudi preteča podnebna kriza.
Na MOL očitke o goloseku zavračajo, v ozadju skrb za razvoj in varen obisk
"S sanitarno sečnjo in pomlajevanjem gozda skrbimo za njegov razvoj in varen obisk," nasprotnikom odgovarja župan Zoran Janković. "Na območju sečnje so drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves. Stara drevesa iz leta v leto izgubljajo vitalnost in odpornost na vplive okolja. Pod njihovimi krošnjami se lahko mlado drevje razvija le počasi, saj v senci čaka na priložnost, da se povzpne in zamenja staro in onemoglo. Več svetlobe mu lahko omogoči le odstranitev starega drevja. Za posek je bilo že decembra lani označenih 389 dreves – drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov in ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda," pojasnjujejo na MOL.
In še: "Določena drevesa, ki kljub zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju. Obseg sečnje na območju Podrožniške poti je zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku."
Ob tem dodajajo, da se v zadnjih desetletjih ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiskovalcev tega gozda: "Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve posledica delovanja množice organizmov, daljših in pogostejših obdobij vročine in suše ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. Povprečna osutost krošenj bukev na območju Podrožniške poti je med 30 in 90 odstotkov, kar pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava."
"Gozd je večinoma zelo kakovostno pomlajen, ponekod je mladje tudi višje od štirih metrov. V naravno pomlajenem gozdu posekanih ni potrebno nadomestiti z novimi. So pa redka mesta, kjer je gozd manj bujno pomlajen oziroma so drevesa nižja, ker primanjkuje svetlobe. Kjer so bila tla zaradi množičnega obiska popolnoma zbita, se gozd ni mogel pomladiti in verjetno zaradi tega neporaščeno območje obiskovalcem daje vtis, da smo na teh območjih izvedli golosek. Te očitke zavračamo," še pravijo.
Razlog za sečnjo tudi ni "pridobitne narave"
Na občini tudi zavračajo namige, da je razlog za obsežno sečnjo pridobitne narave: "Vrednost hlodovine se na več načinov vrača v mestni gozd v obliki, da se, na primer, nadstandardno izvaja gozdni red zaradi estetske funkcije, skrbi za gozdno infrastrukturo (poti) in izvajajo gojitvena dela, ki so tudi prispevala k temu, da se je ta gozd tako obnovil oziroma pomladil. Prav tako se lesne sekance po načelih krožnega gospodarstva uporabi za izdelavo lesnih plošč. Med drugim je izvajalec del Biotehniški fakulteti tudi dobavil vzorce najdebelejših podrožniških dreves za namen raziskovanja.Po končani sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe (gojitvena dela), ki jih bo MOL kot lastnica gozda izvajala, da bomo gozdu pomagali pri razvoju v sestoj, ki bo ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije."
