»Posteljo so prislonili ob zid, poškropljen s krvjo drugega pacienta. Šele ko sem prosila, so zid obrisali.«
Celotno praznično obdobje smo mediji poročali o neznosnih razmerah na ljubljanski urgenci. Čakalne dobe so trajale več dni, bolniških postelj za vse, ki so potrebovali hospitalizacijo, ni bilo dovolj. Tako so bili številni pacienti primorani več dni ležati kar na hodnikih. Med njimi je 74-letni K. Š., ki so ga na urgenco pripeljali, ker je izgubil zavest. Več kot deset ur čakanja do prve diagnoze se je podaljšalo na kar 68 ur čakanja na prosto bolniško posteljo in potem še na operacijo srca. Medtem je bil K. Š. v svojih oblačilih, brez možnosti tuširanja in britja. Nagneten s sotrpini v majhnem prostoru. Lahko je hvaležen, da je pred spanjem dobil odejo. »Tudi v sanjah si nisem predstavljala, da je pri nas mogoče kaj takega,« nam je povedala njegova soproga. »Posteljo so prislonili ob zid, poškropljen s krvjo drugega pacienta. Šele ko sem prosila, so zid obrisali. Neverjetno je, v kakšnih razmerah so bili bolniki, in neverjetno je, v kakšnih razmerah delujejo naši zdravstveni delavci,« opisuje sogovornica, ki sicer pravi, da je njen mož vse skupaj prenašal zelo stoično. Medtem ko je ležal na hodniku v družbi kopice respiratornih bolnikov (tu so v teh dneh beležili največ pacientov na kvadratni meter v Sloveniji in širše), je celo zmanjkalo priključkov za dovajanje kisika.
Rešilni covid
Neverjetno je tudi, na kakšen način se je njegova agonija zaključila. Po 68 urah ležanja na hodniku so izvidi pokazali, da ima covid, in sobo je dobil takoj, po dveh dneh so ga tudi uspešno operirali. »Očitno se vse da, če imaš covid,« je razplet zgodbe komentirala naša sogovornica.
Opisano po eni strani nakazuje, kako okužbe s covidom še vedno obremenjujejo naše zdravstvo, po drugi strani pa je jasno, da ima država, ki dopušča, da ljudje, ki več desetletij vplačujejo v zdravstveno blagajno, več dni čakajo na milost, hude težave. Zgodba našega bralca je le ena izmed mnogih in le upamo lahko, da so vsi, ki so te dni čakali po hodnikih, dobili primerno oskrbo in so se njihove zgodbe končale srečno.
Vzroki za sesutje sistema
O vzrokih kolapsa urgentnih služb je bilo v zadnjih dneh že veliko napisanega. Zaradi popolnega sesutja primarnega zdravstva se vse več tistih, ki do zdravnika ne morejo, ob zdravstvenih težavah odpravi na urgenco. Poleg tega se ta čas pritisk na nujno medicinsko pomoč stopnjuje zaradi covida in drugih respiratornih obolenj. V službi nujne medicinske pomoči (SNMP)so od 23. do 25. decembra obravnavali kar 825 bolnikov, kar je za 55 odstotkov več kot lani. A po ocenah ministrstva za zdravje naj bi nujno pomoč poiskalo kar dve tretjini takih pacientov, katerih stanje ni nujno in življenjsko ogrožajoče. Zaposleni na SNMP menijo, da je ta delež še višji.
Delajo napol slepi?
Toda če ne gre za nujna bolezenska stanja, ki bi jih morali odpraviti že na SNMP, kako je možno, da se z njimi ukvarjajo tudi oddelki internistične prve pomoči, ki je namenjena le najhujšim zdravstvenim težavam, kot so kapi, krvavitve in zastrupitve? Eden od zdravnikov, ki ne želi biti imenovan, nam je v pogovoru povedal, da naj bi se pred časom spremenil nabor laboratorijske diagnostike, ki jo lahko zdravniki v SNMP naročijo. »To je tako, kot če bi delali napol slepi, in ko ne moremo ugotoviti, kaj je s pacientom narobe, ga pač pošljemo naprej,« nam je dejal. Informacijo smo preverili pri Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, ki skrbi za SNMP, in odgovorili so nam, da ta služba ni omejila nabora laboratorijskih preiskav. »Od 1. septembra 2022 se izvaja tisti obseg diagnostike, ki je opredeljen v Splošnem dogovoru za leto 2022. V tem je bilo tudi opredeljeno, da so bolniki, ki potrebujejo razširjeno diagnostiko, usmerjeni v enote UKC, kar je določeno v Splošnem dogovoru že od aprila lani.« Odnos med delom urgence, ki ga upravlja ZD Ljubljana, in delom, ki spada pod klinični center, se po nedavnem dogovoru med ljubljanskim županom in ministrom za zdravje spreminja; upajmo, da na bolje, a dogajanje zadnji teden zagotovo ni dober znak.
Govorice, namigovanja in opravljanje
Kolaps urgentnih služb, ki smo mu bili priča, je postal tudi poligon za širjenje govoric, med katerimi je najbolj bizarna ta, da naj bi SDS svoje podpornike spodbujala, naj hodijo na urgentne oddelke in tako dodatno obremenijo zdravstvo. Čeprav za kaj takega ni niti enega dokaza, se je govorica hitro širila po tako imenovani »levi« strani Twitterja. Tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ni pripomogel k umiritvi razmer, ko je v eni od dnevnoinformativnih oddaj izjavil, da za kolapsom zdravstva stojijo določene interesne skupine. Minister je bil deležen hudih odzivov, Mladi zdravniki so na primer zapisali: »Če so za kolaps urgentnih služb krive interesne skupine, nas zanima, ali so interesna skupina tudi virusi gripe, RSV in koronavirus, ki so sokrivi za drastičen porast števila pacientov v urgentnih službah ... Ali morda tisti, ki svetujejo sonce in morje za zdravljenje okužb?« A tudi med zdravniki, s katerimi smo se sami pogovarjali v zadnjem času, vlada prepričanje, da to, kar se dogaja, ni naključje in da smo priča namernemu rušenju javnega zdravstva.
V Nemčiji na udaru otroci
V (sicer zelo slabo) uteho nam je lahko le, da se težave z zdravstvom ne pojavljajo samo v Sloveniji. O kolapsih na urgencah so med prazniki poročali tudi iz Španije, Nemčije in Anglije. Nemško zdravstvo se spopada z dramatičnimi razmerami v bolnišnicah, saj so zaradi številnih okužb in pomanjkanja osebja prepolne, v številnih odpovedujejo vse nenujne operacije. Največ težav pa imajo na pediatričnih oddelkih, kjer otrok ne zmorejo več sprejemati.
Vso noč na hodniku tudi v Veliki Britaniji
O razmerah v Veliki Britaniji je poročala naša 72-letna bralka D. K., ki je morala zaradi pljučnice in hude aritmije v enem tednu kar trikrat poiskati zdravniško pomoč v okviru britanskega javnega zdravstva. »V ambulanto nujne medicinske pomoči so me sprejeli ob 22.30. Po triaži in prvih preiskavah zdravnika nisem videla vse do 7.30. Hodniki so bili polni ljudi z respiratornimi težavami, ob tem, da nošenje mask na Otoku ni obvezno, imela pa sem občutek, da so prav tisti brez mask najbolj pokašljevali. Avtomati s pijačo in hrano so bili prazni. Nemočno smo čakali vse do jutra, ko se je zdravnik le prikazal.« Domov se je bralka vrnila izmučena, šele po 13 urah. A kot pravi, je bil nato deležna izredno hitre obravnave na primarni ravni, kamor so jo napotili, ko njena prvotno predpisana terapija ni delovala. »Pri družinskem zdravniku poteka vse kot po maslu. Sprejeta sem bila ob uri, ob kateri sem bila naročena, in ker me je zdravnik prvič videl, je bila obravnava temeljita,« nam je povedala. Zdaj že okreva v domači oskrbi.
Odrešitev
Z veliko zanimanja javnost zdaj pričakuje novinarsko konferenco ministra za zdravje, ki je napovedana za konec tedna in na kateri naj bi pojasnil, kakšne spremembe lahko pričakujemo v zdravstvu v tem letu.
