Tako določata uredbi, ki ju je danes sprejela vlada ter ki določata najvišje maloprodajne cene elektrike in zemeljskega plina za te ustanove. Omejitev cen bo veljala za vrtce, šole, izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, zdravstvene domove in druge javne zavode, občine, izvajalce socialnovarstvenih storitev in programov ter izvajalce programov v podporo družini, ki niso vključeni v veljavno regulacijo cen za gospodinjske in male poslovne odjemalce, ker so večji porabniki, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen.
Tako so sedaj med drugim vključeni Radiotelevizija Slovenija, bolnišnice, kulturne ustanove, knjižnice, športne dvorane, visokošolski zavodi, hospici, centri za izobraževanje in druženje, terapevtski centri ter invalidska društva, je naštela.
Po uredbi o določitvi cene električne energije za nekatere pravne osebe javnega prava najvišja dovoljena maloprodajna cena elektrike znaša za višjo dnevno tarifno postavko 207 evrov za megavatno uro (MWh), za nižjo dnevno tarifno postavko 148,5 evra in za enotno tarifno postavko 186 evrov brez DDV.
Dobave ne smejo ustaviti
Določeno je, da dobavitelji omenjenim skupinam uporabnikov ne smejo ustaviti dobave ter da jim morajo na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi, vse skladno s pogoji iz uredbe.
Po uredbi o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za nekatere pravne osebe javnega prava pa bo najvišja dovoljena drobnoprodajna cena zemeljskega plina za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine 95 evrov za MWh.
Tudi dobavitelji plina tem kategorijam odjemalcev ne bodo smeli ustaviti dobave ter jim bodo morali na zahtevo posredovati ponudbo in skleniti pogodbo skladno s pogoji uredbe.
Uredbi bosta začeli veljati 1. januarja, veljali pa bosta do konca leta 2023.
