»Pred božičem in novoletnimi prazniki imam dobre novice. Minimalna plača se bo glede na trende, ki se kažejo v gospodarstvu, v naslednjem letu povečala za 100 evrov neto mesečno,« je sporočil Mesec in dodal, da gre za najvišji skok v zadnjem desetletju. Nova minimalna plača bo torej znašala 878 evrov neto.
Po njegovih navedbah gre za seštevek treh učinkov, in sicer davčne reforme, ki stopi v veljavo z novim letom, novega izračuna minimalnih stroškov in inflacije.
Zakaj takšen dvig minimalne plače? Mesec je pojasnil, da je to potrebno, ker jim tako velevajo zakon o minimalni plači, rast minimalnih življenjskih stroškov in inflacija. Tudi zato, ker inflacija ni prizadela vseh plasti prebivalstva enako. Če je splošna raven letne inflacije v skladu s podatku Statističnega urada Slovenije (Surs) 10-odstotna, pa so se dobrine, kjer rast cen nabolj prizadane revna gospodinjstva, kot so hrana in energenti, zrasle kar za 19 odstotkov. »S stoevrskim dvigom neto plače v januarju želimo pomagati predvsem revnim zaposlenim, revnim gospodinjstvom, ki se najtežje prebijajo skozi mesec, tistim, ki jih je konec koncev inflacija najbolj prizadela,« je pojasnil Mesec.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so že pred ministrovim nastopom izrazili pričakovanje, da se bo minimalna plača prihodnje leto zvišala na med 870 in 900 evrov neto, kar se je tudi zgodilo. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je pojasnila, da se mora ta plača uskladiti vsaj s tremi parametri: decembrsko letno inflacijo, ki bo sicer znana šele v januarju, minimalnimi življenjskimi stroški, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih, ter dohodninsko zakonodajo.
V zvezi s slednjo je opozorila, da še ni povsem jasno, katera novela zakona o dohodnini bo veljala s 1. januarjem - tista, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, ali tista, ki jo je potrdila vlada Roberta Goloba, a še obstaja možnost pobude za naknadni zakonodajni referendum o njej. Ob tem je Jerkič spomnila na veljavno formulo, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Zvišanje za 20 odstotkov
Jerkič se je ob tem obregnila ob potek usklajevanja minimalne plače, saj je bilo sprva predvideno, da se bo uskladila v dveh korakih - novembra z minimalnimi življenjskimi stroški in januarja z inflacijo. Delodajalci so temu nasprotovali, zato je Mesec napovedal zvišanje v enem koraku v januarju. Predsednica ZSSS je ob tem komentirala tudi problematiko uravnilovke, to je stisnjenosti plač blizu minimalne plače. Do tega po njenem mnenju prihaja tako v primerih, ko delodajalci imajo, pa ne dajo, kot tudi zato, ker res nimajo. Ta izziv je treba reševati z novim plačnim sistemom, ki mora biti vzpostavljen tako, da bo omogočal tudi rast drugih plač, je pozvala. Sindikati in delodajalci so pod mentorstvom ministrstva za delo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta že vzpostavili posebno pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem. Prav nov plačni model, za katerega bo osnova predpostavka, da je osnovna plača minimalna plača, bo po navedbah Jerkič eden glavnih izzivov leta 2023.
