Premier Robert Golob je že v svoji volilni kampanji opozoril na negativne vplive, ki jih ima pridelava hrane na podnebne spremembe, in dejal, da bi morali zmanjšati porabo mesa. Prejšnji teden je to ponovil v nagovoru evroposlancev: »Prehranski sistemi, ki jih trenutno uporabljamo, so popolnoma nevzdržni za našo prihodnost. Če ne bomo temeljito spremenili proizvodnje hrane in tudi potrošnje hrane ter živil, ne bomo dosegli nobenega od podnebnih ciljev,« je prepričan. »Mislim, da moramo porabiti manj mesa. Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire. Na ta način bomo pomagali planetu, pa tudi svojim otrokom. Ne bomo jih učili le, kako naj bodo bolj zdravi, ampak tudi, kako naj živijo na bolj trajnosten način.«
Za ozaveščenost mora po njegovem mnenju najprej poskrbeti vlada. To zdaj očitno uresničuje z ustanovitvijo strateškega sveta za prehrano, ki naj bi pomagal posodobiti nacionalne prehranske smernice, da bodo sledile sodobnim zdravstvenim spoznanjem in bodo v skladu s podnebnimi zavezami ter cilji trajnostnega razvoja.
Kaj bo počel svet za prehrano
Naloge strateškega sveta za prehrano so priprava predlogov in strokovnih usmeritev za predsednika vlade glede posodobitve nacionalnih prehranskih smernic; za pripravo smernic glede promocije prehranjevanja z živili, ki temeljijo na trajnostni pridelavi in posodobljenih nacionalnih prehranskih smernicah; za osveščanje javnosti o potrebi po spremembi prehranjevalnih navad zaradi zdravstvenih, okoljskih in podnebnih vidikov; za nadgradnjo politik in strateških dokumentov na področju prehranske politike; za pripravo izhodišč za kmetijski sektor; za načrtovanje finančnih spodbud za pridelavo rastlin za neposredno prehrano ljudi; za zmanjšanje količine zavržene hrane in druge naloge. Strateški svet bo nudil strokovno podporo nacionalnemu koordinatorju za prehrano.
Razburja sestava sveta
Za predsednico sveta so imenovali dietetičarko Natašo Fidler Mis, nacionalno koordinatorko za hrano, člani pa so pravnica Veronika Cukrov, doktor znanosti s področja prehrane in profesor športne vzgoje Boštjan Jakše, profesorica tržnega komuniciranja in socialnega marketinga Tanja Kamin, profesor farmacevtske biologije Samo Kreft, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan Nina Mikec, Nika Tavčar iz Umanotere, sociologinja in profesorica medijskih in komunikacijskih študij Andreja Vezovnik, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Darjo Felda, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg, državna sekretarka na Službi vlade za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić in Matej Gregorič, zaposlen na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Sekretarka strateškega sveta je Katja Ravšl Debeljak, sicer namestnica vodje kabineta predsednika vlade, so sporočili iz premierjevega kabineta.
Manjkajo predstavniki določenih sektorjev
Glede sestave sveta so se takoj pojavile številne kritike. V oči najbolj bode, da je menda več kot polovica članov privržencev veganstva.
»Tak svet ne sme biti sestavljen iz skupine ljudi, ki so enako misleči in predstavljajo le majhen segment znanja,« je za 24ur dejala Nada Rotovnik Kozjek, predsednica RSK za klinično prehrano z Onkološkega inštituta. Da svet ni uravnotežen, se strinjajo tudi na biotehnični in medicinski fakulteti, saj vanj niso vključeni strokovnjaki celotne prehransko-živilske oskrbovalne verige.
Po kakšnih kriterijih so bili izbrani člani strateškega sveta in ali so po mnenju predsednika vlade v njem primerno zastopani predstavniki slovenskega kmetijstva, se sprašuje poslanec SDS Tomaž Lisec. Tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je opozorila, da v svetu ni predstavnikov kmetijskega in živilskega sektorja, zato se bojijo, da bo prišlo do »demonizacije slovenske živinoreje« in razmaha »čezoceanske trgovine in tovarn, ki kemično obdelujejo rastlinske proizvode«, kar bo ogrozilo zdravje ljudi in obremenilo okolje.
Ne bomo več jedli mesa?
Vse polemike, še preden je svet začel delovati, so očitno »prestrašile« tudi vlado, saj je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoIrena Šinko napovedala, da bodo svetu dodali še dva predstavnika, in sicer iz kmetijskega in živilskega sektorja.
Poslanca Lisca pa skrbi še nekaj: »Bo strateški svet za prehrano zasledoval cilj, da v nacionalne prehranske smernice eksplicitno zapiše, koliko in katere dneve bodo državljani smeli jesti meso?« Strateški svet zagotavlja, da ne bo nasilno prepovedoval ali omejeval mesa, ampak le svetoval. Tudi Golob je glede uživanja mesa jasen: »Ne pravim, da ga moramo povsem prenehati uživati, ampak da ga jejmo manj.«
