Dari Južna je preko svojih podjetij Vizija Holding, Vizija Holding Ena in Perspektiva FT lastnik dobrih osmih odstotkov Petrola. Ker država našemu naftnemu trgovcu še vedno ni povrnila škode, ki je nastala zaradi omejitve cen, se je na javnost in ostale delničarje obrnil z daljšim pismom. V njem je poudaril, da Petrol ni v lasti države Republike Slovenije, niti ni v večinski niti v pretežni lasti države, temveč v lasti različnih delničarjev. Republika Slovenija ima s svojimi povezanimi osebami v lasti 32 odstotkov vseh delnic, preostalih 68 odstotkov delnic je razpršenih med 21.190 delničarjev, od katerih imajo štirje največji v lasti 36 odstotkov vseh delnic.
Južna se v pismu dotakne očitkov o vojnem dobičkarstvu, ki jih je bil v času rasti cen naftnih derivatov deležen Petrol. "Med njimi (naftnimi dobičkarji op.p.) se je vsakokrat omenjalo naftno družbo Petrol d.d. Naj poudarimo, da je Petrol d.d. zgolj trgovec z naftnimi derivati in, kot je jasno, nima ne svojih črpališč niti svoje rafinerije, da bi lahko v času visokih cen nafte in energentov ustvarjal ekstra dobičke" poudarja Južna, nato pa prst usmeri v državo.
V pismu spomni na dejstvo, da je vlada določila najvišjo prodajno ceno goriva v obdobju od 15. 3. najprej 2022 v maloprodaji in s 1. aprilom tudi v veleprodaji. Regulacija cen je trajala do 30. aprila in nato zopet od 11. maja do 20. junija. V tem času je vlada določila najvišjo dovoljeno maloprodajno in veleprodajno ceno oziroma cenovno kapico, nad katero naftni trgovci niso smeli prodajati naftnih derivatov, ne glede na višjo nabavno ceno in stroške prodaje. "Pri tem pa Vlada RS takrat ni omembe vredno posegla v višino dajatev na naftne derivate, ki 'pripadajo' njej.", zapiše Južna.
"V obeh obdobjih regulacije cen so bile v Sloveniji cene naftnih derivatov bistveno nižje (od 0,5 evra do 1 evra za liter), kot v dveh sosednjih državah Italiji in Avstriji. Posledično je bil zabeležen visok dvig količin prodanih naftnih derivatov, in sicer v maloprodaji (+ 44 %) in veleprodaji (+ 30 %), skupaj za + 36 % glede na leto 2021. Cenejše gorivo so v veliki meri točili tujci v tranzitu in prebivalci ob obeh mejah z Italijo in Avstrijo. Cenejše gorivo so točili tudi vsi preprodajalci in špekulanti, ki so služili na račun cenejšega kupljenega goriva v Sloveniji.", zapiše Južna. Iz njegovega zapisa izhaja, da je moral Petrol prodajati gorivo ceneje kot ga je kupoval, ob tem pa ga je zaradi nizkih cen prodal več kot običajno. Tako naj bi Petrolu po oceni neodvisnih strokovnjakov nastalo za 110 milijonov evrov škode. Med tem naj bi uspela država, tako Južna, zaradi povečane prodaje goriv iz naslova trošarin in DDV-ja, v proračun preliti dodatnih 97 milijonov evrov.
V Zakonu o kontroli cen, na podlagi katerega je država omejila cene naftnih derivatov je zapisano, da vlada podjetjem določi primerno nadomestilo, če jim ukrep povzroči škodo. V zakonu je predvideno tudi, da stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen sprejme desetčlanski Svet za cene, ki deluje kot strokovno posvetovalno telo in deluje kot varovalka pri sprejemanju odločitev, ki bistveno posegajo na trg. "Takšen Svet za cene pa pri nas sploh ni bil formiran, ne obstaja. Vlada je kar po svoji presoji in občutku določila regulacijo cen naftnih derivatov", o ukrepu, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše priše Darij Južna..
"Logično in sprejemljivo je, da lahko država poseže na trg z regulacijo, če trg odpove in smo priča enormnim dvigom cen. Hkrati pa je tudi logično in pravično, da pristojno ministrstvo ugotovi nastalo škodo in jo tudi povrne. Še več, pristojno ministrstvo si je že poleti naročilo izračun nastale škode družbi Petrol pri neodvisnem ekonomskem strokovnjaku in poročilo o višini nastale škode v avgustu 2022 tudi prejelo. Poročilo ali vsaj podatki iz poročila delničarjem in javnosti niso bili razkriti. Iz tega poročila pa izhaja, da je bila škoda, ki je nastala z vladno regulacijo cen in jo je treba povrniti družbi Petrol, še nekoliko višja od Petrolovega zahtevka in znaša dobrih 110 milijonov evrov. V čem so resnični zadržki, da vlada ne povrne nastale škode družbi Petrol v višini 110 milijonov evrov, pri čemer pa je zaradi nižjih cen in posledično višjih prodanih količin v času regulacije v proračun prejela dodatnih 97 milijonov evrov, delničarjem družbe ni poznano.", je v pismu navedel Južna.
Največji posamični lastnik delnic Petrola je na koncu še ostro zapisal: "Republika Slovenija je edini in nesporni vojni dobičkar, ker se je zaradi vladne regulacije cen v državni proračun na račun družbe Petrol nateklo kar 97 milijonov evrov, pri tem pa je Petrol oz. smo delničarji Petrola zaradi regulacije cen izgubili več kot 110 milijonov evrov denarnih sredstev."
