Obrestne mere bo treba po njegovih besedah zviševati, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na ciljno dveodstotno raven v srednjeročnem obdobju.
Svet ECB je v četrtek razpravljal tudi o tem, kako bo normaliziral portfelje vrednostnih papirjev denarne politike. "Odločili smo se, da od marca 2023 ne bomo reinvestirali vseh glavnic zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa APP. Portfelj APP bomo zmanjševali postopno in predvidljivo. Povprečno mesečno zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 znašalo 15 milijard evrov," je opisal.
ECB bo nato sčasoma določila nadaljnjo dinamiko zmanjševanja. "Pri tem bomo ukrepali tako, da bi zagotovili nadaljnjo skladnost s splošno strategijo in naravnanostjo denarne politike, ohranili delovanje trga ter da bi še naprej trdno obvladovali kratkoročne razmere na denarnem trgu," je pojasnil Vasle.
Naslednja leta
Do konca leta 2023 bomo guvernerji evrskih centralnih bank odločali tudi o operativnem okviru, s katerim usmerjajo kratkoročne obrestne mere, tako da bomo pridobili informacije o končni točki procesa normalizacije bilance stanja. V okviru programa PEPP pa nameravamo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024, je zapisal Vasle.
Najnovejše napovedi ECB kažejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju prihodnje leto nižja od predhodnih pričakovanj, rast cen pa bo v napovednem obdobju višja. Gospodarska rast se bo tako glede na osrednjo napoved po letošnji 3,4-odstotni rasti prihodnje leto upočasnila na 0,5 odstotka, v letih 2024 in 2025 pa ponovno okrepila na 1,9 in 1,8 odstotka.
Inflacija naj bi še nekaj časa vztrajala blizu trenutnih ravni, nato pa naj bi ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojev v dobavnih verigah in normalizacije stroškovnih pritiskov prihodnje leto začela izraziteje zniževati. "Vendar bo v celotnem napovednem obdobju ostala višja, kot smo pričakovali še jeseni. Inflacija naj bi letos znašala 8,4 odstotka, leta 2023 naj bi se spustila na 6,3 odstotka. V letih 2024 in 2025 naj bi bila 3,4- in 2,3-odstotna," je še navedel. Napovedi za Slovenijo bo Banka Slovenije predstavila danes, je spomnil.
