Država je z Zakonom o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina že septembra določila začasni ukrep pomoči na področju gospodarstva. Podjetjem, ki so utrpela škodo zaradi povišanih cen zemeljskega plina in elektrike, je vlada namenila tri vrste pomoči: enostavno pomoč, pri kateri je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na 500.000 evrov, posebno pomoč, pri kateri je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na dva milijona evrov, ter pomoč za energetsko intenzivna podjetja, pri kateri je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na dva milijona evrov.
Pri enostavni pomoči naj bi država povrnila največ 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri posebni največ 30 odstotkov upravičenih stroškov, energetsko intenzivnim podjetjem pa največ 70 odstotkov upravičenih stroškov. Upravičeno obdobje za dodelitev pomoči je bilo določeno od 1. junija 2022 do 31. decembra 2022.
Prošnje zasule agencijo Spirit
Za pomoč podjetjem je država namenila 80 milijonov evrov, ob tem pa malim poslovnim odjemalcem postavila omejitev, da so upravičeni do pomoči zaradi visokih povišanj cen energentov le za obdobje od junija do avgusta letos, saj so od septembra dalje deležni regulirane cene elektrike in plina. Ko so je začela možnost oddaje prošenj za povračilo stroškov, se je na Agencijo Spirit, ki je skrbela za izvrševanje zakona, usul plaz prošenj. Kot so javili, so takrat prejemali tudi po sto prošenj na uro. Povedali so, da so skupaj prejeli kar 1130 prošenj za dodelitev nepovratnih sredstev za strošek nakupa električne energije in zemeljskega plina. Največ subjektov je prosilo za enostavno pomoč, torej za povračilo do 50 odstotkov stroškov zaradi dviga cen elektrike oziroma plina. Skupaj so podjetja zaprosila za 54,9 milijona evrov povračil.
Razočaranje med podjetniki
Del podjetij je nakazila že prejel, kot pa lahko sklepamo iz objav na družbenih omrežjih, so nad prejetimi zneski razočarani. Ena od podjetnic je zapisala: »V zimskem času imamo cca. 2500 evrov elektrike, drugače cca. 500 in dobimo celih 38 evrov nazaj.« »Nič od ničesar, edino pri plinu dobim dva evra. No, niti tega ne rabim, ker se iz mene ne bodo norčevali! Sramota od sramote,« se je glasil naslednji zapis. A bolj kot pritožbe nad premajhnimi zneski pomoči je našo pozornost pritegnilo namigovanje, da naj bi se pri izračunih pojavile napake, kar naj bi enemu od prosilcev neuradno potrdil eden od zaposlenih na Agenciji Spirit.
Takšne navedbe na agenciji zanikajo. »Pri izračunu višine izplačila glede na podatke, ki so jih podjetja oddala v vlogi, do napak ni prišlo. Obstaja pa možnost, da je prišlo do napak pri vnosu podatkov na strani podjetij, kar je odgovornost podjetij. V tem primeru popravki vloge niso dopustni,« so nam pojasnili. Ob tem so dodali, da če je katero od podjetij vneslo napačne podatke, zaradi katerih je pomoč prejelo, morajo napako javiti in denar vrniti. V takem primeru so, kot kaže, popravki možni.
Nižje cene z napako
Kot smo zapisali, so mali poslovni uporabniki od septembra deležni nižjih reguliranih cen elektrike, a ne vsi. Nekaterim grozi, da bodo plačevali tudi večkratnik cene, kot so jo plačevali do zdaj. Kot je nedavno opozoril nekdanji prvi mož Fursa Ivan Simič, je uredba o določitvi cen električne energije spregledala tista mala podjetja, ki bi sicer spadala v kategorijo malih poslovnih odjemalcev, a imajo prostore v objektih, kjer deluje več poslovnih subjektov, merilno mesto pa je eno. Tako jih elektrodistributerji štejejo med velike poslovne odjemalce. »Nihče ne more, tudi vlada ne, množice malih poslovnih odjemalcev, ki so individualno mali poslovni odjemalci, spremeniti v velike poslovne odjemalce samo zaradi tega, ker je veliko malih poslovnih odjemalcev v eni poslovni stavbi,« je zapisal Ivan Simič, ki se je na javnost obrnil, ker naj bi bili za rešitev te težave gluhi tako vlada kot elektrodistributerji.
Srednja podjetja razočarana
Skoraj vsa podjetniška združenja, od gospodarske zbornice, obrtno-podjetniške zbornice do Kluba slovenskih podjetnikov in preostalih, pa bodo danes nagovorila vlado zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo na trgu električne energije. Kot nam je uspelo izvedeti, so prepričani, da trg ne deluje, zaradi česar so prisiljeni v nakup izjemno drage električne energije. S cenovno kapico je vlada poskrbela za mala podjetja, velikim korporacijam je uspelo izpogajati nižje cene, podjetja, ki so vmes, pa so prepuščena trgu, kjer konkurenca očitno ne deluje. Korporacije naj bi tako plačevale elektriko po 50–60 evrov za MWh, preostala podjetja pa kar po 400 evrov za MWh, zaradi česar je kljub subvencijam države njihovo poslovanje ogroženo.
