V slovenskem hramu kulture bo danes potekala svečana slovesnost ob razglasitvi športnika leta. Pozno popoldne oziroma zgodaj zvečer bodo tako znani nasledniki plezalke Janje Garnbret, kolesarja Tadeja Pogačarja in slovenske moške košarkarske reprezentance, ki so bili lani razglašeni za najbolje športnike.
Garnbretova in Pogačar ostajata v svetovnem vrhu, večjo konkurenco pa jima delajo zimski športniki, ki so na letošnjem največjem športnem dogodku, zimskih olimpijskih igrah v Pekingu, osvojila sedem kolajn, od tega dve zlati. Urša Bogataj je postala olimpijska prvakinja v smučarski skokih na srednji skakalnici. Izpostaviti velja še naslov olimpijskih prvakov na tekmi mešanih ekip v smučarskih skokih. Urša Bogataj, Nika Križnar, Peter Prevc in Timi Zajc so na prvi tekmi mešanih ekip v zgodovini olimpijskih iger pokorili celotno svetovno konkurenco in prepričljivo slavili. Tekmo so zaznamovale sicer številne diskvalifikacije, a tudi brez njih bi Slovenija osvojila zlato kolajno.
Največji uspeh na svetovnih prvenstvih letos so zabeležili tudi slovenski odbojkarji. Na prvenstvu, ki je potekalo v Sloveniji in na Poljskem, so osvojili končno četrto mesto. Sanje o finalu svetovnega prvenstva so reprezentanci razblinili Italijani v polfinalu.
Omeniti velja še košarkarsko reprezentanco gluhih, ki je na svetovnem prvenstvu v Izraelu osvojila zlato kolajno v igri tri na tri.
Spomin na velikane prvega obdobja samostojne države
Na današnji prireditvi Športnik leta v Cankarjevem domu se bodo spomnili tudi velikanov iz prvega obdobja samostojne Slovenije, ki bodo podelili priznanja naslednikom. Med nekdanjimi izjemnimi športniki bodo atletinja Brigita Bukovec, veslač Iztok Čop, kajakaš Andraž Vehovar, rokometaša Tanja Polajnar in Rolando Pušnik, skakalec Franci Petek, telovadec Lojze Kolman, alpska smučarka Nataša Bokal ter košarkarja Sabina Felc in Peter Vilfan.
Svečanosti v Cankarjevem domu v Ljubljani se bo udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki bo pred tem ob 15. uri pripravil svoj zadnji sprejem za športnike v predsedniški palači.
Voditelja tokratnega osrednjega športnega dogodka v državi ob koncu leta bosta športna novinarja Gašper Bolhar in Irena Shyama Hlebš. Za glasbeno spremljavo bo skrbela skupina Lačni Franz, ki se po več kot štirih desetletjih ustvarjanja poslavlja od odrov. Karikature letošnjih dobitnikov bo tako kot lani izdelala nekdanja košarkarica Danica Guberinič - Nana.
Prva naziva podelili leta 1968
Društvo športnih novinarjev naziv športnik leta podeljuje že od leta 1968. Prva dobitnika sta bila telovadec Miroslav Cerar, sicer oče nekdanjega slovenskega premierja in pravnika Mira Cerarja. Cerar starejši je eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Svoj največji uspeh je dosegel na olimpijskih igrah leta 1964 v Tokiu, kjer je osvojil zlato kolajno na konju in bronasto na drogu, štiri leta pozneje pa je v Ciudadu de Mexicu ubranil naslov olimpijskega prvaka na konju. Nekaj mesecev po zaključku iger v Mehiki je bil razglašen za prvega športnika leta v Sloveniji.
Prvi naziv športnice leta pa je leta 1968 prejela atletinja Marijana Lubej, ki je na olimpijskih igrah v Mehiki nastopila v štirih disciplinah. V peteroboju je osvojila 12. mesto, v sprintu na 100 metrov je nastopila v polfinalu, v preostalih dveh disciplinah se ni prebila iz četrtfinala. Lubejeva je bila slovenska rekorderka in jugoslovanska rekorderka v sprintu na 60, 100, 200 in 400 metrov ter na 100 metrov z ovirami.
Mateja Svet športnica leta sedemkrat zapored
Tako v ženski kot moški konkurenci je absolutna rekorderka po številu nazivov športnika oziroma športnice leta smučarka Mateja Svet. Prvi naziv je prejela leta 1984, ko je osvojila naziv svetovne mladinske prvakinje v veleslalomu. Čeprav je svoje smuči, smučarske čevlje in ostalo opremo v kot postavila že pri 22 letih, je bila sedemkrat razglašena za športnico leta.
Mateja Svet je v sezoni 1985/86 v veleslalomu v slovaških Visokih Tatrah dosegla prvo slovensko žensko zmago v svetovnem pokalu. Leta 1987 je na svetovnem prvenstvu v švicarski Crans Montani osvojila tri kolajne, srebrno v veleslalomu ter bronasti v supervelesalomu in slalomu. V sezoni 1987/88 je osvojila mali kristalni globus v veleslalomski razvrstitvi. Na svetovnem prvenstvu v Vailu leta 1989 je postala svetovna prvakinja v slalomu, v veleslalomu pa je stopila na najnižjo izmed zmagovalnih stopničk. Po koncu sezone 1989/90 je zaradi nesoglasij s Smučarsko zvezo Slovenije končala tekmovalno kariero.
