V senci parlamentarnih, predsedniških in lokalih volitev so pred dnevi potekale tudi volitve v drugi dom slovenskega parlamenta oziroma v državni svet. Elektorji so po petih letih izbrali nove predstavnike lokalnih skupnosti in različnih interesnih skupin. Že vrsto let se sicer poraja vprašanje o smiselnosti obstoja državnega sveta v obliki, kot jo poznamo danes, ko še institucija sama sebe prepoznava kot brezzobega tigra. A zaradi razdeljenosti na političnem parketu nikoli ni bilo volje, da bi se poiskala ustavna večina, ki bi omogočila spremembo ustave, ki bi predrugačila vlogo državnega sveta oziroma ga celo ukinila.
Vdor strankarske politike
Ne glede na vse pomisleke bo v ponedeljek svet konstituiran že sedmič. V klopi male dvorane se bo usedlo 40 svetnikov in svetnic: 22 predstavnikov lokalnih interesov, štirje predstavniki delodajalcev, štirje predstavniki delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti. Čeprav naj bi državni svet predstavljal civilno sfero in deloval izven okvirov aktualne politike, se je v zadnjih letih izkazalo, da je uspela strankarska politika predvsem preko predstavnikov lokalnih skupnosti močno zaznamovati odločitve državnega sveta.
Z desne na levo
Tradicionalno je bila sestava do zdaj bolj naklonjena desni politični opciji. Ne glede na to, da stranke SLS že dolgo ni več v državnem zboru, pa je tudi preko državnega sveta uspela ohranjati svoj vpliv. Tudi zdaj že nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca tekom svojega mandata ni skoparil z razkazovanjem svojih desno usmerjenih stališč. A pregled novoizbranih svetnikov in svetnic kaže, da se je politična tehtnica tokrat močneje nagnila na levo kot običajno. Pravo razmerje moči »levih« in »desnih« naj bi se pokazalo že danes ob glasovanju za novega predsednika ali predsednico državnega sveta.
Slovo znanih, prihajajo nova imena
Alojz Kovšca se bo moral od svoje funkcije posloviti, saj ga obrtniki, ki jih je zastopal v prejšnjih mandatih, tokrat niso izbrali za svojega predstavnika. Prehitel ga je Aleš Pulko, vodja mariborske območne obrtne zbornice in lastnik izvoznega podjetja s 30 zaposlenimi. Med kandidati, ki bi lahko vodili državni svet, se na levi omenja predvsem Jožefa Školča, nekdanjega vidnega člana LDS in ministra za kulturo, danes pa glavnega tajnika Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Drugi možni kandidat je podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek, nekateri poznavalci pa menijo, da ne bi bilo presenečenje, če bi na predsedniškem mestu ostal kar Stanislav Pejovnik, ki bo državni svet, kot najstarejši svetnik, vodil na prvi seji do izvolitve novega vodstva.
Zatišje na desni
O kandidatnih z desne strani politične mavrice ni veliko govora, morda tudi zato, ker je preboj v svetniške klopi spodletel nekaterim vidnim imenom, kot so Franc Kangler, Marjan Maučec, Bogomir Vnučec ter Alojz Kovšca, ki smo ga že omenili. Ambicij pa zagotovo ne manjka nekdanjemu predsedniku SLS Marku Zidanšku ter nekdanji podpredsednici SLS in prebežnici v stranko Naša dežela Aleksandre Pivec, Jasmini Opec Vöröš. Kdorkoli bo novi predsednik ali predsednica državnega sveta, pa bo moral veliko energije usmeriti v ohranitev in prenovo te institucije. V parlamentu se namreč ob sodelovanju NSi že izrisuje ustavna večina, ki bi lahko prinesla potrebne spremembe.
Izpodbijali bodo volitve
Med te bi zagotovo lahko spadal tudi način izvolitve predstavnikov. Ob letošnjih volitvah je bilo namreč nemalo pritožb na način izbire predstavnikov posameznih interesnih skupnosti. Tako imata kultura in šport le enega predstavnika in zaradi razdelitev elektorskih glasov so predstavniki športa v prednosti. Zaradi letošnjega izvoljenega predstavnika kulture in športa pa je društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija celo napovedalo izpodbijanje rezultatov volitev. Zmotilo jih je, da je njihov predstavnik Tomaž Horvat, ki je bil svetnik že v prejšnjem mandatu, a kot predstavnik lokalne skupnosti. Tokrat ga je predlagala Nogometna zveza Slovenije, čeprav v njegovem življenjepisu, kjer sicer podrobno opisuje vse funkcije, ki si jih je nabral, o nogometu piše le to, da igra za veteransko ekipo NK Bilje.
Nezadovoljni arhitekti in inženirji
Nezadovoljni so tudi tisti, si želijo predstavnika v skupini samostojnih poklicev. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) se je namreč odločila, da ne bo sodelovala na volitvah, saj je Državna volilna komisija od 53 izvoljenih elektorjev priznala le enega. IZS se je podala pravico iskat na sodišča, a so jim z ustavnega sodišča sporočili, da se lahko pritožijo šele po opravljenih volitvah. Tudi na IZS so se odločili, da bodo izpodbijali volitve v državni svet, medtem pa je mesto predstavnice samostojnih poklicev ponovno pripadlo odvetnici Bojani Potočan.
