Po podatkih statističnega urada (Surs) imamo v Sloveniji uradno desetodstotno inflacijo. Pri tem je skrb vzbujajoče, da so se najbolj dvignile cene dobrin, ki se jim ne moremo odpovedati: cene hrane, pijače ter energentov. Hrana in pijača sta se po podatkih Sursa v enem letu podražila za kar 20 odstotkov. Če smo na področju cen energentov deležni konkretnih ukrepov vlade z omejitvami in znižanjem DDV, pa na področju prehranskih izdelkov vlada deluje precej mehko. Tako je najopaznejši ukrep, ki naj bi preprečeval dvig cen živil, vzpostavitev spletnega primerjalnika cen. Ministrstvo za kmetijstvo smo povprašali, koliko ljudi je v dobrih dveh mesecih delovanja to spletno orodje uporabilo in kako ocenjujejo njegove učinke.
Kot so nam povedali je bil obisk primerjalnika na začetku zelo visok, postopoma pa se je nekoliko znižal. Skupaj je bilo na strani primerjalnika od objave (19. 9. 2022) zabeleženih 128.658 ogledov, od tega 95.855 edinstvenih uporabnikov. V povprečju je stran obiskalo, oziroma si ogledalo primerjalnik 3.374 uporabnikov na dan. A podatki kažejo, da je primerjalnik v mesecu novembru zabeležil le še 9.537 ogledov strani ter ob tem le 6207 edinstvenih obiskovalcev. Kljub temu na ministrstvu uspeh primerjalnika ocenjujejo kot ustrezen, saj rezultate primerjav spremljamo tudi v medijih. Na ministrstvu trdijo, da je imel primerjalnik cen pomembno vlogo pri ohranjanju cen osnovnih prehrambenih proizvodov, ki se spremljajo.
Podražitve višje od uradnih
Po podatkih spletnega primerjalnika cen smo pobrskali tudi sami in naredili hitro primerjavo cen osnovnih živil iz koronskega obdobja (november 2020) ter današnjih cen. Kot izhodišče leta 2020 smo upoštevali cene osnovnih živil, kruh, mleko, jajca, olje, sladkor, krompir, moka, piščančje meso, in jih primerjali s cenami istega trgovca v mesecu konec novembra. Rezultati krepko presegajo podatke, ki jih je objavil Surs. Glede na zbrane podatke se je kruh podražil za 40 odstotkov, mleko za 30, jajca za 37, sladkor za 88, moka za 48, olje za 120, krompir za 130, piščančje meso pa za 42 odstotkov. Če vsa našteta živila združimo v košarico, ugotovimo, da se je tak nabor osnovnih živil podražil za skoraj 54 odstotkov.
Močan padec kupne moči
Zvišanja cen ne bila tako tragična, če bi se skupaj z njimi višali tudi prihodki. Na ministrstvu za kmetijstvo so nam zatrdili, da je primerjalnik cen imel pomembno vlogo pri ohranjanju kupne moči Slovencev. Pa poglejmo kaj se dogaja z našo kupno močjo. Minimalna plača pa se je od leta 2020, ko je znašala 700 evrov neto, zvišala na 749,20 evra oziroma za dobrih sedem odstotkov. To pomeni, da se je kupna moč prebivalstva, predvsem tistega z nižjimi prihodki, močno zmanjšala. Če si ogledamo našo košarico živil, ugotovimo, da smo leta 2020 lahko z minimalno plačo kupili 54,73 take košarice, letos pa le še dobrih 38 košaric. Primerjamo lahko tudi posamezna živila. Leta 2020 smo si lahko z minimalno plačo privoščili 786 kilskih štruc kruha, danes le 600; lahko smo kupili 1014 litrov mleka, danes le 833. Najopaznejši je padec kupne moči pri olju in krompirju. Če smo leta 2020 z minimalno plačo lahko kupili 2333 kilogramov krompirja, ga danes lahko kupimo le malo več kot 1086 kilogramov. Leta 2020 smo lahko kupili 583 litrov olja, danes le dobrih 282 litrov.
Finančno stanje gospodinjstev slabo
O tem, da v Sloveniji podražitve občutimo znatno bolj kot pri zgolj uradnih desetih odstotkih, kažejo tudi podatki statističnega urada, kako potrošniki ocenjujejo finančno stanje v gospodinjstvu, v katerem živijo. Vse več je slovenskih gospodinjstev, ki ocenjujejo, da se bo njihovo finančno stanje poslabšalo, močno pa se je znižal tudi kazalnik zaupanja potrošnikov. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je z –22 v februarju padla na –39 v novembru, kazalnik finančnega stanja gospodinjstev pa z –16 v januarju na –32 v novembru. Torej s slabega na slabše.
Bodo plače dohitele inflacijo?
Del tega »zaostanka« bi lahko nadomestilo zvišanje minimalne plače, ki bi se zgodilo z novim letom in z uskladitvijo dviga življenjskih stroškov. Zakon o minimalni plači namreč predvideva, da mora minimalna plača znašati med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov, ki so izračunani pri 670 evrih. To pomeni, da se bo nova minimalna plača gibala med 804 evri in 938 evri neto. Minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je že potrdil, da se bo zgodil dvig, ki bo skladen z zakonskimi določili in bo upošteval tako dvig minimalnih življenjskih stroškov kot inflacijo. O znesku se socialni partnerji že nekaj časa intenzivno pogajajo, čeprav vsi podatki o dvigu cen oziroma inflaciji še niso znani. Podatki, ki jih omenjajo, se gibajo med 800 in 877 evrov neto.
Razlogi za podražitev
Cene so sicer začele naraščati že leta 2021, a prava eksplozija se je zgodila letos. Med pomladjo 2021 in 2022 so se cene hrane zvišale »le« za 6,1 odstotka. Razlogi za podražitve so bolj ali manj jasni: visoke cene energentov, pretrgane prehranske dobavne poti zaradi vojne v Ukrajini, strah pred pomankanjem olja in žitaric ter pomanjkanje umetnih gnojil. A vedno več je indicev, da so se cene delno napihnile tudi zaradi strahu in negativnih pričakovanj.
Trgovska podjetja višajo prihodke
Trgovskim podjetjem inflacija, kot kaže, še ne povzroča večjih težav, saj Slovenci kljub vsemu ohranjamo razmeroma dobre nakupovalne navade. Lanska povišanja cen so tako trgovcem znatno zvišala prihodke in tudi dobičke. Mercator je leta 2021 prihodke zvišal za 1,6 odstotka in ustvaril 3,9 milijona evrov dobička. Spar je leta 2021 ustvaril 16,6 milijona evrov dobička, Lidl se je prav tako pohvalil s 16 milijoni evrov presežka prihodkov nad odhodki. V Tušu so zabeležili 4,5 milijona evrov dobička in v družinskem trgovskem podjetju Jager 15 milijonov evrov.
