Začnimo z najaktualnejšo temo, ki zadeva tudi ministrstvo za kulturo. Slovenci so v nedeljo glasovali za vse tri vladne spremembe, med njimi tudi za zakon o RTV. Kako komentirate odločitev ljudstva?
Najprej naj se zahvalim vsem volivkam in volivcem, ki so odšli na volišča in podprli naše zakone, ter civilni družbi, ki je opozarjala na pomen RTV Slovenija v družbi. Spomniti je treba, da je civilna družba zakon tudi pripravila, politika pa ga je posvojila. Zahvalila bi se tudi zaposlenim, ki kljub pritiskom vztrajajo in opozarjajo na dogajanje na RTV. Ljudje so pokazali, da se zavedajo nujnosti in vloge javnega medija za demokracijo. Verjamem, da bo uveljavitev zakona, glede na zakon iz leta 2005, ki je bil v več pogledih zastarel, saj ni odgovarjal spremembam v družbenem komuniciranju in tehnološkemu razvoju, prinesla boljši, sodobnejši javni medijski servis. Verjamem, da se bo končala kriza vodenja, ki jo je poglobila zloraba dosedanjega zakona za politično nastavljanje svetnikov in nadzornikov RTV Slovenija.
Mogoče še enkrat pojasnite, kaj ta odločitev pomeni? Kaj prinaša zakon o RTV?
Namen novega zakona je zavarovati položaj RTV Slovenija, torej zakonsko določen status in poslanstvo ter ustavno varovan položaj avtonomne in neodvisne medijske hiše. Z novim zakonom o RTV Slovenija se najprej daje odločilen vpliv na vodenje in upravljanje zavoda strokovni javnosti, civilni družbi in zaposlenim. S tem se po skoraj dveh desetletjih bistveno otežuje vpletanje političnih strank v vodenje RTV Slovenija.
Bo naročnina višja?
Naj še enkrat poudarim, da so predlagatelji referenduma, ko so izpostavljali, da novela zakona o RTV prinaša tudi višje položnice, zavajali. Vesela sem, da so volivke in volivci to laž na nedeljskem referendumu prepoznali. Kot smo jasno povedali, v času energetske krize, ko vlada sprejema številne ukrepe za pomoč prebivalstvu, vsekakor ne bomo višali RTV-prispevka. Povišanje prispevka bi namreč pomenilo večjo obremenitev za socialno najšibkejše sloje prebivalstva.
Vladi uspe skoraj vse, kar naredi. Slovenci so ji očitno še vedno zelo naklonjeni. To je dober znak za vas, ministre. Ste o tem na vladi že spregovorili? Boste glede na podporo javnosti sprejeli tudi večje, drznejše spremembe?
V vladi sledimo obljubam, ki smo jih dali na začetku svojega mandata. Ena izmed njih je bila tudi sprememba RTV-zakona. V koaliciji in na vladi nas pri delu zavezujejo načela, zapisana v koalicijski pogodbi, in temu bomo sledili.
Kako se pri delu ministrstva pozna rebalans proračuna, po katerem je ministrstvo ostalo brez 1,4 milijona evrov?
Naj najprej povem, da je bil predlog rebalansa proračuna za leto 2022 prilagoditev aktualnim razmeram in dejanskim potrebam. Rebalans je odgovor na izhod iz zaostrenega položaja, ki je posledica vojne v Ukrajini, hkrati pa je usmerjen naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika, določeno zmanjšanje pa se je zgodilo zaradi spremenjene dinamike pri gradbenih projektih. Ob tem je treba razumeti, da je bil predlog rebalansa pripravljen v še vedno negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije covida-19 ter s poglabljanjem energetske krize in naraščanjem cen prehranskih izdelkov, materialov in surovin.
Na katerih postavkah ste zmanjšali izdatke?
S predlogom rebalansa proračuna ministrstva za kulturo za leto 2022 se sredstva za kulturo glede na sprejeti proračun znižujejo za 0,6 odstotka glede na sprejeti proračun. Največ se je znižalo na investicijah, znesek pa ni tako visok, da bi šlo za drastične posege ali ogrožanje programov oziroma investicij.
Kako odgovarjate na očitke opozicije, da ukinjate muzej osamosvojitve?
Naj znova poudarim, kot sem že večkrat povedala: Muzej osamosvojitve Slovenije in Muzej novejše zgodovine Slovenije združujemo v nov javni zavod. S tem tudi popravljamo potezo prejšnje vlade, ki je Muzej osamosvojitve Slovenije brez javne razprave in strokovnih analiz ustanovila kot nov nacionalni muzej.
Zakaj ocenjujete, da je združitev muzeja slovenskega osamosvojitve in muzeja za novejšo zgodovino boljša rešitev?
V novem javnem zavodu se bo okrepilo strokovno raziskovanje, vrednotenje in predstavljanje sodobne zgodovine, ki pretežno sovpada z začetkom procesa osamosvojitve Slovenije. Združitev obeh muzejev tudi zagotavlja transparentno in kakovostnejše strokovno delo v korist ohranjanja ter valorizacije nacionalne dediščine, njene izobraževalne vloge in ohranjanja kolektivnega zgodovinskega spomina. Med glavnimi razlogi za združitev obeh zavodov so še optimizacija strokovnega dela na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter večje dostopnosti materialne in nesnovne kulturne dediščine iz časa 90. let prejšnjega stoletja in obdobja osamosvojitve.
Boste vztrajali pri združitvi, saj je tudi NSi v tem primeru napovedala vložitev interpelacije?
Morda pa bi morali tudi pri NSi ponovno razmisliti o svoji nameri in znova prisluhniti našim argumentom. Ne nazadnje so pred dobrim tednom tudi v dveh večjih veteranskih organizacijah Veterani, združeni v ZVVS in ZPVD Sever, izrazili nasprotovanje samostojnemu muzeju osamosvojitve. Ob tem so zapisali, da mora biti Muzej osamosvojitve Slovenije »oddelek ali kustodiat Muzeja novejše zgodovine Slovenije«. Želijo si, da bi bila osamosvojitev, vključno z vojno za Slovenijo, predstavljena čim bolj objektivno, na podlagi zgodovinsko ugotovljenih dejstev. Obdobje slovenskega osamosvajanja, ki naj bi ga muzej slovenske osamosvojitve muzeološko predstavljal, je neločljiv del novejše slovenske zgodovine, zato tudi po njihovem mnenju in mnenju stroke spada pod skupno streho Muzeja novejše zgodovine Slovenije in njegovih kustosov, dokumentalistov in drugih strokovnih sodelavcev.
Bo ministrstvo zagotovilo denar in koliko za prenovo Drame?
Kultura je postala pomembna prioriteta vlade, kar dokazuje tudi, da smo obnovo Drame že poleti uvrstili med ključne vladne razvojne projekte. Na ministrstvu ves čas poudarjamo pomembnost svojega sektorja in se borimo za to, da ne bo nikoli spregledan. Vrednost projekta celovite prenove Drame (skupaj z nadomestnimi prostori, skladišči in podobno) bo 58 milijonov evrov. Projekt je bil tudi takoj vključen v proračuna za leti 2023 in 2024, česar prej ni bilo. Drama je osrednje nacionalno gledališče, ena največjih kulturnih ustanov v državi, ki odraža, kako delamo s kulturo in umetnostjo, kaj si o njej mislimo in kakšno podporo ji nudimo. Prioritetna zaveza k obnovi Drame je hkrati zelo pomembno sporočilo ob začetku mandata, tako predsednika vlade kot našega ministrstva, da kultura ne bo tista, ki vedno pride na koncu, ko kaj ostane.
Kdaj in koliko časa bo trajala prenova? Kdaj bi lahko bila Drama prenovljena?
Zasledujemo cilj, da bi bila končana v letu 2026.
Ali je ministrstvo že opravilo pregled dela Narodnega muzeja Slovenije pod vodstvom nekdanjega direktorja Pavla Carja in postopkov, povezanih z umaknjeno razstavo z domnevnimi deli velikih avtorjev modernizma (Degas, Klee, van Gogh, Picasso …)? Kaj je pregled pokazal?
Notranjo revizijo izvaja Narodni muzej Slovenije, na ministrstvu pa bomo seznanjeni z ugotovitvami.
Kako po zamenjavi vodstva Javne agencije za knjige potekajo priprave na Frankurtski sejem?
Biti častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu je izjemna priložnost za promocijo ne samo slovenske literature, umetnosti in kulture, ampak celotne države. Nedavno sem si v okviru knjižnega sejma v Frankfurtu ogledala paviljon Španije, ki je bil resnično dobro zasnovan. Je bil ravno prav literaren, zgodovinski, obenem pa je špansko državo svetu predstavljal na sodoben, interaktiven in kreativen način. Namen mojega obiska Frankfurta je bila tudi seznanitev z možnostmi kaj vse še vključiti v širši, spremljevalni program v prihodnjem letu. Seveda bosta oziroma sta v to najbolj vpeta kurator dr. Miha Kovač in nova v.d. direktorica JAK-a Katja Stergar, pa tudi Ministrstvo za kulturo postaja aktivni in povezovalni člen, saj gre za nacionalni projekt. V prvi polovici decembra bo s strani Vlade RS imenovana medresorska delovna skupina, ki bo vključevala vse relevantne resorje. Tako bomo aktivno vključili še druge resorje, predvsem bomo poskrbeli za enotno promocijo projekta s pomočjo Ministrstva za zunanje zadeve, vključili promocijo turizma s pomočjo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in tako dalje.
Ali je do začetka sejma še vedno dovolj časa za pripravo kakovostne predstavitve države?
Mislim, da ni še nič izgubljenega, popolnoma zaupam kuratorju dr. Mihi Kovaču in vršilki dolžnosti direktorja JAK-a Katji Stergar, ki se zavedata in vesta, kaj je potrebno v mednarodnem prostoru predstaviti, na Ministrstvu za kulturo pa jima nudimo in bomo tudi v prihodnje nudili vso potrebno podporo.
Zakaj Dimitrij Rupel ni bil primeren za direktorja agencije?
Tri tedne po prihodu na Ministrstvo za kulturo smo se prvič sestali z dr. Dimitrijem Ruplom. Že na prvem sestanku smo izrazili zaskrbljenost glede priprav na Frankfurtski knjižni sejem in glede delovanja JAK-a. To ni bil naš edini sestanek. Zahtevali smo tudi dokumentacijo v zvezi s tem projektom. Posredovana dokumentacija ni bila ustrezna, zaradi česar smo zahtevali dopolnitve. Gre za zahteve za posredovanje različnih pogodb in potnih nalogov. Od prvega dne pregledujemo poslovanje in delovanje Javne agencije za knjigo, ustanovili smo tudi novo delovno skupino, sestavljeno iz uslužbencev Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve (SKICA Berlin) in Javne agencije za knjigo. Vse od začetka smo pozivali direktorja, naj vendarle začne sodelovati s Slovenskima kulturno-informacijskima centroma na Dunaju in v Berlinu. Javna agencija za knjigo je imela prav tako krizo vodenja. Problematična ni bila samo izvedba Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023, ampak tudi organizacija sejemskih dejavnosti v Bologni, ki bo leto dni pozneje. Prav v zvezi s slednjim sejmom smo prejeli več zaskrbljenih pisem združenj založnikov in drugih stanovskih organizacij. Uslužbenci, ki so imeli izkušnje z vodenjem projektov v mednarodnem prostoru in so poznali založniško stroko, so Agencijo žal zapustili.
Vaša stranka je v preteklosti opozarjala na prenizko financiranje slovenske filmske produkcije. Kakšno je trenutno stanje in kdaj bi lahko Slovenski filmski center (SFC) začel prejemati 11 milijonov letno, za kar se je zavzemala vaša stranka?
Sredstva za Slovenski film center v trenutno sprejetem proračunu za leto 2023 znaša 4.086.648 evrov. To osnovo smo v predlogu proračuna za prihodnje leto povišali. Tako je bilo na vladi zanjo izpogajanih dodatnih dobrih 3,5 milijona sredstev, da znašajo sredstva na tej postavki v trenutnem predlogu proračuna za prihodnje leto 7.649.271 evrov. Ob tem velja poudariti, da so dodatna sredstva, za katera smo se pogajali, izključno namenjena filmskim transferjem. Ta postavka je skoraj dvakrat povečana glede na obstoječe stanje in sprejeti proračun, ki trenutno velja. Prav tako so se vidno povišala sredstva za programe za avdiovizualne medije (v trenutno sprejetem proračunu za leto 2023: 695.382 evrov, v novem predlogu pa 1.295.382 evrov). Vsekakor bomo skladno z možnostmi ta sredstva poviševali tudi v prihodnjih letih.
Ali namerava država povišati delež vračila tujim produkcijskih hišam, ki pridejo v Slovenijo snemat filme?
Za ukrep denarnih spodbud je v predlogu proračuna namenjenih 1.500.000 evrov. Ob tem je treba poudariti, da za ta sredstva zaprosi slovenski koproducent z razpisom, na katerem projekt odobri strokovna programska komisija, koproducent pa ta sredstva porabi izključno in samo v Sloveniji ter za plačilo dela samo slovenskim filmskim delavcem. Povišanje deleža je seveda mogoče, pri čemer pa je treba predhodno doseči medresorske dogovore, saj gre za potrebe privabljanja avdiovizualnih projektov, ki ustvarjajo multiplikativne učinke na slovensko gospodarstvo in turizem, saj krepijo prepoznavnost Slovenije v tujini.
