Kar zadeva volilne okraje, ki jih je v Sloveniji 88, je bila podpora zakonom najbolj prepričljiva v volilnem okraju Koper 1, kjer je noveli zakona o RTVS in o dolgotrajni oskrbi podprlo kar 80 odstotkov volivcev, medtem ko je novela zakona o vladi prejela 75 odstotkov glasov. Največ nasprotovanja vsem trem novelam zakona so izkazali volivci v volilnem okraju Ribnica-Dobrepolje, in sicer jih je 59,63 odstotka glasovalo proti noveli zakona o RTVS, 58,82 odstotka proti noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in kar 63,36 odstotka proti noveli zakona o vladi.
Z vidika volilnih okrajev se zemljevidi podpore oziroma nasprotovanja zakonom razmeroma lepo prekrivajo. Tako so nasprotovanje noveli zakona o RTVS izkazali v devetih volilnih okrajih, in sicer okrajih Škofja Loka 2, Mozirje, Ormož, Ptuj 1, Ptuj 3, Šmarje pri Jelšah, Novo mesto 1, Ivančna Gorica Ribnica-Dobrepolje. V istih volilnih okrajih so zavrnili tudi novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, a so se pri tem vprašanju na stran opozicije postavili tudi v okrajih Slovenske Konjice, Šentjur in Ajdovščina. Zanimivo med njimi ni volilnega okraja Grosuplje, eni od trdnjav Janševe stranke SDS, kjer je na županskih volitvah tudi letos s 66,59 odstotka glasov močno slavil njihov kandidat Peter Verlič. V Grosuplju se je sicer nekoliko slabše pisalo noveli zakona o vladi, v primeru katere je ZA glasovalo »le« 47,10 odstotka volivcev. V primeru novele zakona o vladi so večinsko nasprotovanje poleg v zgoraj navedenih volilnih okrajih izkazali še v okrajih Lendava, Lenart, Slovenska Bistrica, Velenje 2, Kranj 3, Škofja Loka 1 in Tolmin.
Kar zadeva posamezne volilne enote, so volivci novele zakona večinsko podprli v vseh osmih, pri čemer je bil delež podpornikov najvišji v volilni enoti Postojna, najnižji pa v volilni enoti Ptuj.
Volilna udeležba je bila sicer približno 42-odstotna, pri čemer je bila najvišja v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad 2. Visoka je bila tudi v okraju Škofja Loka 2, kjer je o vseh treh zakonih glasovalo 50,1 odstotka volivcev, poroča STA. Na drugi strani je bila udeležba najnižja predvsem na vzhodu države, saj se je denimo v Lendavi na volišča odpravilo vsega 30,3 odstotka upravičencev, v Šmarju pri Jelšah pa se je vsakega od referendumov udeležilo 32,5 odstotka volivcev. Opozicija sicer razmeroma visoko postavljenega kvoruma, torej pogoja, da bi novele zakonov padle, tudi če bi jim volivci nasprotovali večinsko, ni dosegla v primeru nobenega referendumskega vprašanja.
