Volilna udeležba je bila okoli 42 odstotna.
Volivci so danes odločali, ali naj se uveljavijo spremembe zakona o vladi, spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi in novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), kot jih je sprejel državni zbor.
Zakon o RTVS je podprlo 63 odstotkov volivcev, proti je bilo 37 odstotkov.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je podprlo 62 odstotkov volivcev, proti je bilo 38 odstotkov.
Zakon o vladi je podprlo 56 odstotkov volivcev, proti je bilo 44 odstotkov.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. To se ni zgodilo.
Zakon o RTV Slovenija
Njena.si
Xiaomi Redmi Note 14: Nova serija z izjemno vzdržljivostjo
Volivci so odločili, da se uveljavi novela zakona o RTVS, ki na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Zakon med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enoten svet s 17 člani. Šest članov sveta zavoda bi bilo predstavnikov zaposlenih, 11 članov pa predstavnikov javnosti. Med njimi ne bi nobenega imenoval DZ. Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po določbah novele vodila in upravljala štiričlanska uprava.
Podporniki zakona so poudarjali predvsem, da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda in znova v ospredje postavlja strokovnost. Nasprotniki zakona pa so predlagateljem očitali, da z enim zamahom "obglavlja" vodstvo in odstavlja programske svetnike RTVS. Kot sporno so navajali tudi, da je DZ zakon obravnaval po nujnem postopku.
Zakon o dolgotrajni oskrbi
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi predvidevajo enoletni zamik začetka izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, tako oblike institucionalnega varstva kot na domu. Spremembe zakona prinašajo tudi dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev v višini okoli 30 milijonov evrov.
Podporniki so med drugim opozarjali, da je uveljavitev sprememb zakona nujna, saj je vsebina osnovnega zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi. Nasprotniki zakona pa so opozarjali, da je zamik uveljavitve prvotnega zakona škodljiv in namenjen temu, da se ta nikoli ne uveljavi.
Zakon o vladi
Volivci so odločili tudi, da se uveljavijo spremembe zakona o vladi. Te odpirajo pot do ustanovitve treh novih ministrstev, število bi se tako z dosedanjih 17 dvignilo na 20 ministrstev. Spremembe zakona predvidevajo tudi spremembe nekaterih pristojnosti posameznih resorjev in preimenovanje posameznih ministrstev.
Podpornice zakona, koalicijske stranke, so poudarjale, da se ima vsakokratna vlada pravico organizirati, kot želi, ministrstva pa da bodo vitkejša, bolj operativna in se bodo hitreje odzivala na izzive prihodnosti. Nasprotniki zakona, med njimi tudi pobudnica vseh treh referendumov, opozicijska SDS, pa so nasprotovali predvsem večanju števila ministrstev, ki bodo po njihovem mnenju, kljub drugačnemu zatrjevanju koalicije, prinesla dodatne stroške.
