Novice Svet24

NAJVEČJA IZGUBA PODPORNIKOV
Poleg Ljubljane je SDS največ glasov izgubila v Mariboru, Velenju, Slovenj Gradcu in na Ptuju, torej mestih vzhodno od Trojan, kjer je ta stranka sicer tradicionalna močnejša. V vseh teh mestih se je število njenih svetnikov v primerjavi z letom 2010 prepolovilo.

Prav tako stranki Janeza Janše znova grozi, da v nobeni od mestnih občin ne bo imela župana. Le dva njena kandidata sta se uvrstila v drugi krog: Ivo Bajec v Kranju in Andrej Mešič v Murski Soboti. Nihče od njiju ne velja za favorita.

Letos je SDS največji debakel doživela v Ljubljani, kjer je njen kandidat Igor Horvat z dobrimi šestimi odstotki glasov zaostal celo za Alešem Primcem. Za primerjavo: leta 2018 je Anže Logar na županskih volitvah v Ljubljani osvojil skoraj 30 odstotkov glasov. Skoraj 25 tisoč ljudi, ki so takrat glasovali za Logarja, se je zdaj odločilo za druge kandidate ali pa ni šlo na volitve. SDS bo imela tako v ljubljanskem mestnem svetu le šest predstavnikov, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih.

Kje SDS izgublja 

Poleg Ljubljane je SDS največ glasov izgubila še v Mariboru, Velenju, Slovenj Gradcu in na Ptuju, torej mestih vzhodno od Trojan, kjer je ta stranka tradicionalna močnejša. V vseh teh mestih se je število njenih svetnikov v primerjavi z letom 2010 prepolovilo. Takrat je recimo na lokalnih volitvah v Mariboru dobila več kot 5500 glasov, letos le še 3000. Še pred desetletjem so njeni kandidati v teh mestih (Gregor Pivec v Mariboru, Franc Sever v Velenju, Miroslav Luci na Ptuju) resno naskakovali županski položaj. Letos temu nihče iz SDS v nobenem od teh štirih mest ni bil niti blizu.

Podpora SDS se je prepolovila še v Novem mestu, kjer je stranka pred volitvami podprla novega/starega župana Gregorja Macedonija, zmanjšala pa se je tudi v Kranju. V zadnjem desetletju je stranki uspelo ohraniti položaje v Celju, Novi Gorici in Krškem. Na zadnjih lokalnih volitvah je rezultat izboljšala v le eni mestni občini – v Murski Soboti, kjer je osvojila šest sedežev. To je sicer še vedno manj od rekordnega leta 2006, ko je imela SDS tam osem svetniških mest in župana Antona Štiheca.

Kar v desetih od dvanajstih mestnih občin je SDS po številu mandatov zaostala za Gibanjem Svoboda. Edini izjemi sta Kranj in Ptuj. Toda v teh dveh se to ni zgodilo le zaradi zelo dobrega rezultata Socialnih demokratov (SD), ki bodo imeli z Matjažem Rakovcem in Nuško Gajšek še vedno glavno besedo v obeh občinah. Celo v Krškem, najmlajši mestni občini, ki več let velja za trdnjavo desnice, SDS ni uspelo prehiteti stranke Roberta Goloba, in to kljub polovičnemu upadu podpore SLS, ki je vrsto let vladala v Krškem. 

Tudi Logar ni zmagal v mestih

DVK

DVK

DVK

DVK

Da SDS izginja iz mest, dokazujejo tudi rezultati nedavnih predsedniških volitev. V drugem krogu je predsednik sveta SDS Anže Logar, ki se je predstavljal kot neodvisni kandidat, osvojil skupno približno 414 tisoč glasov. Enako število ljudi je na aprilskih parlamentarnih volitvah volilo za SDS in druge stranke z desnega pola. To pomeni, da je Logarju praktično v celoti uspelo počrpati bazen teh glasov.

Kljub temu Logarju ni uspelo osvojiti niti enega večjega urbanega okraja. Nataša Pirc Musar je tako slavila v vseh večjih mestih. Čeprav je Logarju uspelo osvojiti dobrih 46 odstotkov glasov, je zmagal le v okrajih, ki zajemajo Ajdovščino, Ilirsko Bistrico, Krško, Tolmin, Grosuplje, Železnike, Žiri, Zreče, Slovenske Konjice, Slovensko Bistrico, Rogaško Slatino, Lenart v Slovenskih goricah, Ormož in Lendavo, ne pa nujno tudi na voliščih v teh mestih.

Še bolj izrazito je bilo to na aprilskih parlamentarnih volitvah. Takrat je SDS na zahodu Slovenije slavila le v Selški in Poljanski dolini. V jugovzhodni Sloveniji je osvojila podeželske okraje med Ribnico in Sevnico, v vzhodni Sloveniji pa Zgornjesavinjsko dolino, Haloze, Obsotelje, Kozjansko, Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje ...

»Pokvarjena« Ljubljana in »čisto« podeželje

Izvorno sicer SDS ni bila stranka, ki bi gravitirala na podeželje. Konec 80. let prejšnjega stoletja se je razvila iz sindikalnega gibanja, pod Jožetom Pučnikom pa je imela močan socialdemokratski pečat. Šele pod Janezom Janšo, ki SDS vodi od leta 1993, je šla v konservativno smer. A ves čas je bila močno prisotna v mestih, saj je za vladarico podeželja veljala SLS. Leta 2010 si je v dvanajstih občinah, ki imajo danes status mestne, priborila skupno 76 mandatov, celo več kot štiri leta prej, ko je bila na oblasti.

Opaznejši osip podpore v mestih se je začel na lokalnih volitvah leta 2014, ko je Janša še prestajal pozneje razveljavljeno zaporno kazen na Dobu. Že prej, še bolj pa po volitvah so v stranki potekale nekatere kadrovske čistke. Tudi na lokalni ravni so jo zapustili nekateri vidnejši člani. Po begunskem valu konec leta 2015 in pohodu populizma v Evropi jo je Janša dokončno premaknil še bolj v desno. Večji poudarek je začela dajati nacionalizmu, krščanski identiteti Slovenije, boju za tradicionalne vrednote in drugim tematikam.

Z večanjem vpliva družbenih omrežij so vidnejši člani stranke z Janšo na čelu postajali vse bolj agresivni in žaljivi do vseh političnih nasprotnikov in kritikov. Ljubljana kot simbol urbanega je v retoriki politikov SDS veljala za nekaj slabega in »pokvarjenega«, kot antipod »dobrega« in »čistega« podeželja. Lokalne volitve pred štirimi leti so že nakazale, da bi lahko bil trend izginjanja SDS iz urbanih središč nepovraten. Čeprav je nekaj mesecev prej zmagala na parlamentarnih volitvah, je v mestnih občinah osvojila le še 55 mandatov.

Ob vse večji priljubljenosti nestrankarskih županov so se v SDS še načrtno odmikali od mest. Ne le programsko in ideološko, ampak tudi kadrovsko. Vedno manj vodilnih članov stranke prihaja iz največjih slovenskih mest. K temu pa velja prišteti dejstvo, da je zadnja Janševa vlada med epidemijo uvajala »lockdowne«, ki so zelo verjetno precej večje ekonomske in psihološke posledice pustili pri ljudeh v mestih kot na podeželju.