Letos več dela za domače sekače
Anton Korez iz Majšperka se ukvarja tudi z razrezom lesa in prevozom hlodovine. Letos beleži več klicev kot pretekla leta. »Morda tudi zaradi višjih cen drv iz uvoza in v trgovinah na eni strani, na drugi pa je gozdarsko delo za marsikoga pretežko.« Glede cen drv pravi, da so v Sloveniji še vedno podcenjene, obenem pa ne razume, kako je možen uvoz po tako nizkih cenah iz tujine. Ugodna cena, obenem pa dostava drv na dom marsikoga, tudi lastnike gozda, prepriča, da jih raje kupi. Sicer pa Korez lastnikom gozdov, ki bi se odločili za sečnjo dreves v svojih gozdovih, svetuje, da se dela lotijo pravočasno.
»Ta odvisnost je predvsem posledica cen energentov v preteklih letih in pozabljenega znanja o delu v gozdu,« je dejal Matjaž Zupanič, vodja ptujske in slovenjebistriške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Lesa za kurjavo je v slovenskih gozdovih dovolj. Prav tako gospodarjenje z gozdovi, ki poteka v sodelovanju med lastniki gozdov in Zavodom za gozdove (ZZG), daje pozitivne rezultate. »V Sloveniji lesna zaloga raste, prav tako z umnim gospodarjenjem nastaja več kakovostnega lesa. Ko gremo v gozd po les za kurjavo, izberemo drevesa slabše kakovosti, da damo prostor kakovostnejšim. Na srečo je tako, da drva zgorijo, ne glede na to, ali je les lep ali grd. Pod črto – lesa za kurjavo je v naših gozdovih dovolj, hkrati pa imamo srečo, da sproti priraščajo nove količine,« je pojasnil Zupanič.
Zato je tudi težko razumeti, da imajo drva negativen prizvok v javnosti, predvsem v času ogrevalne sezone v povezavi z zdravju nevarnimi delci PM10 ter nastajanjem plina CO2, ki povzroča toplo gredo. »V vsakem kubičnem metru lesa je skladiščen CO2, ki ga drevesa prek fotosinteze vgradijo iz zraka v les. S kurjenjem ta plin izpustimo. Vendar z gospodarjenjem, kot ga imamo v Sloveniji, se lesna zaloga v zadnjih desetletjih povečuje, kar pomeni še vedno pozitiven vpliv na okolje.«
Drv ne moreš vklopiti na daljavo
Lesa je torej v slovenskih gozdovih dovolj, prav tako se povečuje lesna zaloga. Zakaj torej uvažanje lesa in peletov iz tujine oziroma skrb pred naraščajočimi cenami energentov za ogrevanje?
»Drugi energenti, zlasti elektrika ter kurilno olje, so bili v preteklosti cenovno razmeroma ugodni, prav tako tovrstne peči, zato so mnogi opustili misel na drva. A ne le zaradi cenovne dostopnosti, temveč ker drva v primerjavi s preostalimi energenti zahtevajo več dela. Drv ne moreš vklopiti na daljavo, ob tem pa je treba drva najprej pripraviti in prepeljati do doma. Torej če imam gozd, pomeni, da morajo najprej revirni gozdarji določiti drevesa za posek, nato jih je treba posekati. Vprašanje je, ali jih bo lastnik sam ali bo našel izvajalca. Ljudje namreč niso več vajeni dela v gozdu, saj danes z gozdovi upravljajo generacije, ki niso živele z motorno žago, nimajo ne znanja ne izkušenj, na drugi strani pa izvajalci zaradi časovne stiske in finančnega vidika raje opravijo večji posek, kot pa se odzovejo na posek nekaj kubičnih metrov dreves. Nekateri ljudje se zato kljub svojemu gozdu raje odločijo za nakup drv ali drugi energent, saj jih obvaruje skrbi in dela,« je jasno sliko s terena predstavil Zupanič.
Ob tem ugotavlja, da ljudje vedno manj živijo z gozdom, mnogi niti ne vedo, kje so meje njihovega gozda. Prav tako se izgublja znanje glede uporabnosti posameznih vrst lesa za kurjenje. »Mladi ne vedo, da je treba na primer rdeči bor mešati z visokokalorično bukvijo, sicer se nam bo dimnik zasmolil in bo slabša vleka.«
Ob nakupu lesni sekanci najcenejši
V Sloveniji se kar okoli 50 odstotkov gospodinjstev ogreva z lesnimi gorivi, ki porabijo povprečno okoli 1,5 milijona ton te vrste goriv, med katerimi prevladujejo polena, sledijo peleti, sekanci in nazadnje briketi. Ogrevanje predstavlja enega večjih stroškov v gospodinjstvu in zaradi vse višjih cen fosilnih goriv se v Sloveniji povečuje raba lesnih goriv.
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije pripravljajo redne izračune in primerjave cen med različnimi energenti. V primerjavi cen lesnih goriv s kurilnim oljem na MWh so ugotovili, da so sekanci kot najcenejši med lesnimi energenti za 73 % cenejši od kurilnega olja, peleti kot najdražja oblika lesne biomase pa za 6 % cenejši. Oktobra letos je bila razlika med ceno peletov in kurilnega olja zaradi izrazitega dviga cen peletov najmanjša, kar so jih zabeležili od začetka zbiranja cen v letu 2011. Največjo razliko med ceno peletov in kurilnega olja so zabeležili v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 % cenejši glede na ceno kurilnega olja. Za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, je bilo treba oktobra odšteti povprečno 612 evrov, kar je 5 % več kot avgusta, v primerjavi s koncem ogrevalne sezone 2021/2022 pa je cena za kar 78 % višja. V primerjavi z začetkom lanske ogrevalne sezone je višja tudi cena drv, in sicer za 59 %.
