O tem je v spletnem pogovoru z naslovom Zdravila in covid-19, ki ga v okviru projekta STAznanost pripravlja STA, spregovorila Kristina Nadrah s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Večina zdravil je najbolj učinkovitih v prvih petih dneh, na začetku bolezni, nato učinkovitost pade.
Kot je uvodoma spomnila, je bilo zdravljenje covida-19 v obdobju pred cepljenjem zelo omejeno. Bolnišnični oddelki so bili polni, smrtnost pa visoka, pri čemer je bil drugi val najtežji. V naslednjih valovih smo na srečo že imeli na voljo tudi prva zdravila. Čisto na začetku se je poskušalo z že obstoječimi zdravili z znanimi stranskimi učinki in varnostjo, za katera je stroka menila, da bi se jih lahko uporabilo tudi za zdravljenje covidnih bolnikov. Kar dobre izkušnje so imeli tudi z zdravljenjem s krvno plazmo prebolevnikov, a so tako zdravili večinoma imunsko kompromitirane bolnike. Ker ni bilo drugih zdravil, je bil to takrat pogosto tudi edini način za pomoč tem bolnikom. Danes so na voljo zdravila tako v obliki tablet kot infuzij, na voljo so tudi monoklonska protitelesa, »ki so prišla nekoliko kasneje,« a so po pojasnilih Nadrahove »v veliko primerih bolnike rešile pred hospitalizacijo in tudi gotovo smrtjo.«
Poudarila je, da covid poteka v dveh fazah, in sicer najprej v tako imenovani virusni fazi, ki je podobna prehladu, in nato v tako imenovani vnetni fazi, kjer gre »v bistvu za odgovor telesa na ta virus.« V tej drugi fazi, ko so bolniki že v bolnišnici, protivirusna zdravila »nimajo mesta, a takrat tega še nismo vedeli.« Tako se je denimo remdesivir sprva uporabljal za zdravljenje v vnetni fazi, torej za samo zdravljenje covidne pljučnice, kjer rezultati niso bilo tako dobri. Se je pa izkazalo, da je izjemno učinkovit v primeru zgodnjega zdravljenja, kjer se lahko, če se uporabi dovolj hitro, verjetnost za hospitalizacijo in smrt zmanjša tudi za 80 odstotkov. Podobne rezultate imajo tudi zdravilo paxlovid in monoklonska protitelesa, a pri slednjih učinkovitost z novimi različicami virusa nekoliko pada.
Kaj je na voljo danes?
Na splošno so zdravila po njenih navedbah »vezana na sam potek covida.« Tako v prvi fazi, ko je virus najbolj aktiven, bolnike zdravijo s protivirusnimi zdravili, torej z monoklonskimi protitelesi, ki se »vežejo na virus in delujejo protivirusno,« ali pa z »majhnimi učinkovinami,« kot sta remdesivir in paxlovid, ki se bolnikom dajejo v obliki tabletk ali s pomočjo infuzije. Učinkujejo na razvoj virusa in s tem bolezen lahko ustavijo. V drugi fazi, ko na virus odgovori telo in je imunski sistem »prekomerno aktiven,« pa se uporabljajo protivnetna zdravila. Virus je sicer še prisoten, a ne predstavlja več glavne težave, temveč to predstavlja »naš odgovor na virus.« S temi zdravili, kot so kortikosteroidi, se zmanjšuje imunski odgovor. Med te denimo spada deksametazon, prvo zdravilo, ki je »pri teh bolnikih dejansko zmanjšalo smrtnost in predstavlja zares preboj.« Ob tem se je po njenih besedah ugotovilo, da pri nekaterih bolnikih, ki so »bili zelo, zelo bolni,« kortikosteroidi ne delujejo dovolj dobro, zato se je preizkušalo še druga zdravila, in sicer »zdravila, ki delujejo na citokine,« kot sta tocilizumab in anakinra. Gre za »neke vrste monoklonska protitelesa oziroma biološka zdravila, ki so se tudi sicer že uporabljala za druge bolezni.« Pri teh zdravilih zelo dobro poznamo tudi varnostni profil, je pojasnila. Na splošno velja, da če začnemo zdraviti že takoj na začetku, imamo veliko verjetnost, da bo bolezen blaga in da hospitalizacija ne bo potrebna, a je Nadrahova ob tem poudarila, da še »ni čisto jasno, ali to vpliva tudi na dolgi covid,« ki še ni dobro raziskan. »Ne vemo še čisto točno, kaj je pravzaprav narobe pri teh bolnikih, a gotovo nekaj je.«
Določeno oviro sicer predstavljajo druga zdravila, ki jih bolniki tudi prejemajo, saj je verjetnost, da pride do interakcij, velika.Tako zdravila paxlovid ni mogoče jemati sočasno z nekaterimi drugimi zdravili. Posledično za nekatere bolnike še vedno »pride v poštev infuzija,« ki pa je možna tudi ambulantno. »Na voljo je tudi monoklonsko protitelo, ki se lahko daje v obliki injekcije.« Skratka, na voljo je kar nekaj »zelo učinkovitih možnosti zdravljenja.«
Bolniki jih dobro prenašajo
Kar zadeva učinkovitost zdravil v primeru omikrona, ki v Sloveniji še vedno prevladuje, ter novih različic BQ.1 in BQ.1.1, ki sta pri nas trenutno v porastu, so po ocenah Nadrahove protivirusna zdravila, kot sta remdesivir in paxlovid, še vedno učinkovita. Tudi v bolnišnicah niso opazili večjega pritiska ali tega, da bi bili bolniki »bolj bolni.« Pri monoklonskih protitelesih je situacija nekoliko drugačna, zato že od začetka uporabe nenehno beležijo, »katera protitelesa delujejo na katere različice.«
Bolniki zdravila, zlasti protivirusna, na splošno kar dobro prenašajo, neželeni učinki so bolj ali manj zelo blagi, večinoma gre za glavobole ali prebavne težave, slabost ali drisko. Nekoliko drugače je v primeru zdravil, ki delujejo na imunski sistem, a tudi tam so neželeni učinki običajni, torej povezani z dovzetnostjo na okužbe, bolniki lahko na okužbe odreagirajo drugače, a je v tem primeru že govora o »specialističnem nivoju obravnave bolnika, ki za ta kratek čas, ko se zdravi zaradi covida, postane imunsko oslabljen.«
Edina preventiva
Poudarila je še, da je edina preventiva cepljenje in da je bolnikov, ki jim bi cepljenje odsvetovali, zelo malo. Celo bolnikom, ki so na imunosupresivnem zdravljenju, svetujejo cepljenje. V primeru najbolj občutljivih, denimo nekoga, ki je »na aktivni kemoterapiji, pa obstaja kombinacija dveh monoklonskih protiteles, ki jo dobijo preventivno.« Okužbo preprečujejo nekaj mesecev, a ta zaščita ni 100-odstotna, okužbe pa »lahko potekajo zelo, zelo slabo.« Za te »najbolj šibke v družbi« imamo po njenih navedbah tudi sami dolžnost, da jih poskušamo zaščititi. To lahko storimo tako, da k njim ne hodimo, ko smo bolni, in da poskrbimo za to, da je v družbi precepljenost čim višja.
