Preko zvez do poslov
Janez Janša že več let dopuste preživlja skupaj z Andrejem Marčičem. Daleč največji Marčičev naročnik je bil onkološki inštitut, za katerega je njegovo podjetje Marand med letoma 2003 in 2019 opravilo za skoraj 18 milijonov evrov poslov, pri čemer ta znesek poleg razvojnih storitev vključuje nakupe strežnikov in računalnikov za 1200 zaposlenih. Pri tem so se ves čas pojavljali sumi, da onkološki inštitut te storitve plačuje precej dražje od cen na trgu, vprašljivo naj bi bilo tudi, kaj za ta denar sploh dobi.
Predsednik sveta SDS Anže Logar, zdaj kandidat za predsednika republike, poskuša med kampanjo dajati videz, da s prvakom stranke Janezom Janšo ni v najboljših odnosih. Na volitvah tako uradno nastopa kot neodvisni kandidat. Na Logarjevih volilnih plakatih ni logotipa stranke. Z Janšo ju je bilo mogoče prvič videti skupaj šele ob njegovem preboju v drugi krog predsedniških volitev. Toda še ne tako daleč nazaj je Logar branil poslovne interese Janševih najtesnejših prijateljev.
V začetku leta 2020 je namreč pomagal prikriti nepravilnosti pri poslih, ki jih je za onkološki inštitut opravilo podjetje Marand v lasti Andreja Marčiča, golf partnerja Janeza Janše, s katerim sta večkrat skupaj dopustovala na otoku Mavricij v Indijskem oceanu. To je Logar počel kot predsednik parlamentarne komisije za nadzor javnih financ.
Z javnim pritiskom mu je uspelo doseči, da je onkološki inštitut prekinil pogodbo s strokovnjakom za informatiko Sandijem Ogrizkom, ki ga je najel za pregled poslov z Marandom. Pri tem je Ogrizek odkril, da onkološki inštitut krepko preplačuje te storitve, in številne druge nepravilnosti. Dober mesec zatem je oblast v državi prevzela Janševa vlada, Logar pa je v njej postal minister za zunanje zadeve.
Tudi za stokrat preplačevali IT-storitve
Zgodbo o preplačevanju IT storitev na onkološkem inštitutu je avgusta lani prvi objavil Reporter, nato še portal 24ur.com. Pred tem so tudi na Necenzurirano.si objavili fotografije, ki so dokazovale, da Janša že več let dopuste preživlja skupaj z Andrejem Marčičem in lobistom Božem Dimnikom, še enim od najvplivnejših dobaviteljev državnega zdravstva. Daleč največji Marčičev naročnik je bil onkološki inštitut, za katerega je njegovo podjetje Marand med letoma 2003 in 2019 opravilo za skoraj 18 milijonov evrov poslov, pri čemer ta znesek poleg razvojnih storitev vključuje tudi nakupe strežnikov in računalnikov za 1200 zaposlenih.
Toda ves čas so se pojavljali sumi, da onkološki inštitut te storitve plačuje precej dražje od cen na trgu, vprašljivo naj bi bilo tudi, kaj za ta denar sploh dobi. Konec leta 2018, pod generalno direktorico Zlato Štiblar Kisić, so se jih na onkološkem inštitutu odločili razčistiti. Najeli so informatika Sandija Ogrizka, ki je februarja 2019 pripravil prvo poročilo.
Ugotovil je: da so računi za vzdrževanje vsako leto znašali milijon evrov, a težave v kliničnem informacijskem sistemu niso bile odpravljene; da je Marand ves čas diktiral, kako hitro, na kakšen način in za koliko denarja se bo sistem razvijal; da je Marand že v testni fazi zaračunaval aplikacije, ki potem niso delovale (v nekaterih primerih te aplikacije sploh še niso bile preizkušene); da so imeli računi, ki jih je izstavljalo podjetje, nerazumljive specifikacije; da so bile nekatere postavke na teh računih odveč oziroma so se podvajale.
»Onkološki inštitut je Marandove storitve preplačal za od deset- do stokrat. V poročilu sem predlagal tudi rešitve. Konec leta 2019 so se namreč morali pogovarjati o novem okvirnem sporazumu z Marandom, saj je prejšnji že potekel. Nato so mi čez noč sodelovanje odpovedali,« nam je v sredo pojasnil Sandi Ogrizek.
Logarjev napad, ki je rešil Marčiča
Pri tem je imel pomembno vlogo tudi Anže Logar. V začetku februarja 2020 so nekateri mediji začeli problematizirati dejstvo, da je onkološki inštitut 76 tisoč evrov vredno pogodbo z Ogrizkom sklenil brez javnega razpisa. Takoj zatem se je odzval Logar.
Kot predsednik komisije za nadzor javnih financ je opozoril na domnevno sporno pogodbo, ki naj bi jo Ogrizek sklenil ob posredovanju takratnega poslanca Liste Marjana Šarca (LMŠ) Jožeta Lenarta.
»Te navedbe vzbujajo dvom o nepristranskosti člana komisije (Lenarta, op. a.), še posebej v luči predvidene obravnave revizij zdravstvenih zavodov,« je govoril Logar. Toda s tem, ko je kazal s prstom na Ogrizka, je šel Logar na roke Marandu, ki ga v svojih nastopih sploh ni omenjal. Ne le, da o nepravilnostih na onkološkem inštitutu ni bilo več govora, ključni Marandovi ljudje so lahko kljub ugotovitvam poročila nadaljevali delo za to zdravstveno ustanovo.
Onkološki inštitut je namreč konec leta 2019 sklenil nov okvirni sporazum – le da tokrat s podjetjem Better v lasti Tomaža Gornika, enega od dveh glavnih partnerjev v Marandu. Marca lani so se dogovorili, da bo podjetje Better še eno leto vzdrževalo klinični informacijski sistem, medtem pa pomagalo poiskati novega dobavitelja. To se do zdaj ni zgodilo. V zadnjih dveh letih je podjetje Better od onkološkega inštituta prejelo že 1,47 milijona evrov. Z onkološkim inštitutom še vedno posluje tudi Marčič. Njegovemu podjetju Integralis, ustanovljenemu leta 2019, je oddal že za skoraj milijon evrov poslov. Tudi težave so ostale. Sredi lanskega decembra se je na onkološkem inštitutu zaradi izpada informacijskega sistema pojavil zastoj pri obravnavi bolnikov z rakom.
»Kar je govoril Logar, je bilo primitivno«
Medtem je onkološki inštitut prenehal sodelovati s Sandijem Ogrizkom. »To, kar je takrat govoril Logar, je bilo zelo primitivno,« zdaj poudarja Ogrizek. Na očitke, da ni imel izkušenj za delo za onkološki inštitut, odgovarja: »Dvaindvajset let imam svoje podjetje, ki se ukvarja tudi z zdravstveno informatiko. Sem avtor informacijskih rešitev na področjih kartonov za sladkorne bolezni in srčnega popuščanja.«
Glede stikov s takratnim poslancem LMŠ pa je Ogrizek dejal, da ga je spoznal prek njegove soproge, ki je zdravnica na oddelku bolnišnice v Slovenj Gradcu, za katero so pripravljali informacijske rešitve. »Z našim delom je bila zelo zadovoljna. Povabljen sem bil na odbor za zdravstvo, kjer sem predstavil nekatere možne rešitve za skrajšanje čakalnih vrst. Samo dodatni denar za to ne bo dovolj,« je pojasnil Ogrizek in poudaril, da so »v slovenskem zdravstvu dobavitelji tisti, ki dirigirajo tempo in ceno vsega, kar naredijo«.
Primer je Logar prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. Ta je res zaznala sum kršitev zakona o javnem naročanju, a je proučila tudi vsebino Ogrizkovih ugotovitev. O njih je obvestila urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik in računsko sodišče, ki ga danes vodi Jana Ahčin. Ob govoricah o Marčiču, Dimniku, njunih poslih in druženju z Janšo se Logar javno ni več oglašal.
