Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je raziskavo izvedel v sodelovanju z mednarodno mrežo M-POHL (Action Network on Measuring Population and Organizational Health Literacy), njeni rezultati postavljajo temelje za načrtovanje in razvoj intervencij za dvig zdravstvene pismenosti prebivalcev Slovenije.
Z NIJZ so sporočili, da je bil namen raziskave pridobiti reprezentativne podatke, ki omogočajo ugotavljanje zahtevnosti izvedbe opravil povezanih z zdravstvenimi informacijami ter proučevanje dejavnikov in posledic zdravstvene pismenosti. Pri tem je zlasti pomembna prepoznava skupin prebivalcev, ki so zaradi nižje stopnje zdravstvene pismenosti posebej ranljive in jim je v tovrstnih intervencijah treba nameniti posebno pozornost, so zapisali.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Zdravstvena pismenost obsega znanja, motivacijo in kompetence posameznikov za pridobivanje, razumevanje, presojo in uporabo informacij na področjih zdravstvene oskrbe, preprečevanja bolezni in promocije zdravja. Številne raziskave zdravstveno pismenost namreč izpostavljajo kot pomembno determinanto zdravja, saj je nižja stopnja takšne pismenosti povezana s slabšimi zdravstvenimi izidi, slabšim zdravjem, težjim obvladovanjem bolezni in višjo smrtnostjo, so še zapisali na NIJZ.
Anketno raziskavo so izvedli leta 2020 na verjetnostnem vzorcu 3360 polnoletnih prebivalcev Slovenije, so sporočili z NIJZ. Slovenija se je pri tem kot ena izmed 17 držav, ki so sodelovale v okviru mreže M-POHL vključila v mednarodno raziskavo HLS-EU19, so še sporočili.
