Kot je povedal Lenarčič, se na komisiji pripravljajo na dva možna scenarija. Če do težav, kot je izpad elektrike, pride samo v eni ali nekaj državah članicah, jim lahko električne generatorje dostavijo druge članice, kot je to ob naravnih nesrečah, je pojasnil.
"Če bi bilo število prizadetih držav večje in bi morale omejiti medsebojno pomoč, pa bomo lahko ponudili tudi opremo iz naše strateške rezerve," je povedal v intervjuju. Na vprašanje, ali računa na to, da bo spričo energetske krize pomoč potrebna tudi znotraj EU, je odgovoril, da je to povsem možno.
Zmanjšanje porabe
Pomoč iz evropskega mehanizma je lahko po komisarjevih besedah dostavljena hitro. Tako je na primer Slovenija pred leti ob žledu električne generatorje prejela še isti dan. EU je sicer sprejela že več skupnih ukrepov za soočanje z energetsko draginjo.
Ministri za energetiko so se sicer že pred poletjem dogovorili o usklajenem prostovoljnem zmanjšanju porabe plina. Pretekli teden so se dogovorili še o obveznem zmanjšanju porabe električne energije v času, ko je ta največja, in omejitvi prihodkov za podjetja, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. Sredstva, pridobljena s tem, bodo namenjena pomoči gospodinjstvom in podjetjem za soočanje z visokimi cenami energije.
Komisijo so ministri obenem pozvali k pripravi nadaljnjih ukrepov, o čemer bodo na neformalnem vrhu v Pragi v petek razpravljali tudi voditelji držav članic EU.
