Vlada in sindikati javnega sektorja so dosegli dogovor, da se z oktobrsko plačo vsem javnim uslužbencem plača poviša za 4,5 odstotka, nadomestilo za prehrano pa se zviša na 6,15 evrov. Odprto ostaja še vprašanje, s katerim mesecem prihodnje leto bi vsem zaposlenim v javnem sektorju plače dvignili za en plačni razred. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pričakuje, da bodo prihodnji ponedeljek dogovor že parafirali.
Glede poračuna regresa so se dogovorili, da bo ta izplačan od prvega oktobra naprej. Uslužbenci javnega sektorja, ki so razvrščeni do 24. plačnega razreda, prejmejo 300 evrov, uslužbenci od 24. do 30. plačnega razreda prejmejo 250 evrov, od 30. do 35. plačnega razreda dobijo 200 evrov, od 35. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Predlog za javne uslužbence od 40. do 50. plačnega razreda je, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov, a so po besedah ministrice pri tej skupini najvišjih plačnih razredov s sindikati še v razhajanjih.
Kdaj točno višje plače?
Dogovora niso dosegli glede tega, v katerem mesecu prihodnjega leta bodo vsem javnim uslužbencem plače dvignili za en plačni razred. Sindikati si želijo, da bi se to zgodilo marca, vlada pa vztraja, da bi se plače dvignile aprila. Razlika v tem enem mesecu za državni proračun pomeni razliko 20 milijonov evrov. "Želimo, da se dogovori, ki so sklenjeni in za katere je potrebna uresničitev in ostala plačna nesorazmerja, odpravijo. Ocenjujemo, da je prevelik izdatek v tem trenutku, da bi lahko potem vse to izvedli," je dejala ministrica.
Dogovorili so se sicer, da en plačni razred namenijo za odpravo nesorazmerij vsem tistim, ki niso bili deležni povišanja vrednosti z novembrskim dogovorom v zdravstvu in socialnem varstvu. Dogovorili so se tudi, da vzporedno tečejo tudi dogovori o sistemskih spremembah plačnega sistema. "Kjer bi potem naslovili še vsa ostala plačna nesorazmerja in to implementirali s koncem junija," je dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je zadovoljna, da so s sindikati končno zbližali stališča in poglede na to, kako nasloviti draginjo, inflacijo in nesorazmerja, ki v javnem sektorju obstajajo. Ob tem je ministrica dejala, da vlada nasprotuje izstopom zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Pogajanja so sicer po njeni oceni vredna slabih 60 milijonov evrov.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po pogajanjih dejal, da je odprtih še nekaj vprašanj, ki pa verjetno ne morejo več ogroziti pogajanj. Ocenil je, da jih na dogovoru čaka še trdo delo, če se bodo uspeli dogovoriti, pa bi sindikati že naslednji teden lahko začeli potrjevati ali zavračati dogovorjeno. "Gre seveda za delno odpravo plačanih nesorazmerij, zgolj za prvi korak, tu je še nekaj odprtega prostora, ki ga je treba preveslati," meni Štrukelj.
Ob tem pa je opozoril tudi, da se razen pri poračunu regresa in pri malici, tisti ki so razvrščeni do 24. plačnega razreda, ne bodo čutili povišanja plač. "To je eno od tistih vprašanj, ki bo imelo središčni prostor pri iskanju novega, bolj učinkovitega in funkcionalnega sistema," je dejal. Pogajanja naj bi se začela še v septembru.
"Mi smo zadovoljni, da smo danes naredili en premik naprej in da se očitno bližamo nekemu kompromisu, ki bi bil lahko spodnja meja tistega, kar bi bilo za sindikate še sprejemljivo," je po pogajanjih dejal Jakob Počivavšek, ki vodi eno od dveh sindikalnih pogajalskih skupin. Obžaluje pa, da niso uspeli dogovoriti več za usklajevanje vrednosti plačnih razredov za tiste z najnižjimi plačami, saj da je ta del vlada kategorično zavračala.
