Visoka odškodnina zaradi operacije izraelskega bolnika (1992)
Izraelsko sodišče je slovenskemu nevrokirurgu Vinku Dolencu naložilo plačilo izjemno visoke odškodnine izraelskemu bolniku, ki mu je leta 1992 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana operiral možganski tumor. Zaradi zapletov po operaciji je bolnik postal trajni invalid. Sodbo za plačilo okoli 2,6 milijona evrov odškodnine in zamudnih obresti so priznala tudi slovenska sodišča.
Hude poškodbe pri porodu (2005)
Pri porodu v postojnski porodnišnici porodničar ni upošteval napotnice za carski rez, ki jo je imela porodnica, in je vztrajal pri vaginalnem porodu. Pri tem je mami počila maternica, otrok pa je zaradi hudega pomanjkanje kisika dobil trajne možganske poškodbe. Primer je pristal na sodišču, ki je porodnišnici naložilo, da mora družini izplačati odškodnino v vrednosti okoli 900.000 evrov. To je bila najvišja odškodnina za tovrsten dogodek v Sloveniji.
Zdravnica v zapor zaradi opustitve pomoči (2013)
Brežiška zdravnica Nada Cesarec je bila obsojena na šestmesečno zaporno kazen, ker kot dežurna zdravnica ni odšla na kraj nesreče, ko je delavec Slovenskih železnic zaradi stika z električnim tokom padel z droga. Tja je poslala voznika reševalca z reševalnim vozilom in zdravstvenega tehnika. Delavec je kasneje v bolnišnici umrl. Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije ji je zaradi tega izreklo javni opomin, v zaporu pa je odslužila le del kazni, saj so jo predčasno izpustili.
Odškodnina zaradi napačno vodenega poroda (2013)
Zaradi napačno vodenega poroda se je leta 2013 v kranjski porodnišnici rodila deklica s hudo telesno okvaro. Sodišče je s pravnomočno sodbo krivdo oziroma odgovornost pripisalo bolnišnici, na sodišču pa julija 2022 stekla obravnava za višino odškodnine. Bolnišnica je po neuspeli pritožbi na vrhovno sodišče sicer podala še pritožbo na ustavno sodišče. Zavarovalnica Triglav je kot drugoobtožena z družino sklenila delno sodno poravnavo za 238.000 evrov odškodnine skupaj z zamudnimi obrestmi.
Primer Radan (2015)
Zdravnika na ljubljanski nevrološki kliniki Ivana Radana so obtožili, da naj bi s kalijem skrajšal življenje več neozdravljivo bolnim bolnikom. Radana so odpustili, moral je v pripor, izredni upravni nadzor nad nevrološko kliniko pa je pokazal številne nepravilnosti in pomanjkljivosti. Po dolgotrajnem sodnem procesu je sodišče Radana oprostilo obtožb uboja štirih bolnikov ter neupravičenega snemanja petih bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti.
Otroška srčna kirurgija (2012 - 2019)
Program otroške srčne kirurgije so več let pretresale različne težave in slabi medosebni odnosi. Mednarodna komisija Zdravniške zbornice Slovenije pod vodstvom mednarodno priznanega srčnega kirurga Igorja Gregoriča je julija 2014 pri izrednem strokovnem nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije za obdobje 2007-2014 ugotovila, da bi bilo v letu 2012 možno preprečiti smrti štirih otrok. Kriminalisti so zaradi suma malomarnega zdravljenja ovadili enega od kirurgov. Primeri smrti teh otrok so pred disciplinskimi organi na zbornici ostali brez epiloga, saj so trije primeri zastarali, v enem primeru pa po mnenju takratnega tožilca pri zbornici ni šlo za strokovno napako. Oktobra 2015 je v UKC Ljubljana umrl 37 dni star dojenček s prirojeno srčno napako. Analiza primera je pokazala, da bi bilo smrt možno preprečiti, če bi se zdravniki pred diagnostičnim posegom, med katerim je otrok umrl, bolje pripravili. Poročilo je izpostavilo tudi sistemske težave. Zoper dva kardiologa je bila vložena anonimna ovadba. Konec leta 2017 je vlada sklenila ustanoviti Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB). Ta je 10. avgusta 2018 sporočil, da je zaradi zapletov umrl otrok s srčno napako, ki so ga operirali tuji otroški srčni kirurgi. Gregorič je izrazil prepričanje, da menjave zdravnikov niso prispevale k smrti otroka, kliničnemu centru pa očital, da ni opravil konference o obolevnosti in umrljivosti. V UKC so navedbe zanikali. 13. junija 2019 je vlada sprejela odločitev o začetku likvidacije NIOSB.
Smrt dvojčkov v trboveljski bolnici (2016)
V trboveljski bolnišnici sta se rodila mrtva dvojčka. Kot je pokazal nadzor Zdravniške zbornice, je bil carski rez namesto v načrtovanem 37. tednu nosečnosti naročen šele v 38. tednu, dvojčka pa sta pred tem umrla. Primer je na sodišču.
Afera smejalni plin (2016)
V šempetrski bolnišnici sta umrla najmanj dva bolnika, ker je na novem urgentnem oddelku prišlo do napake pri preklopu medicinskih plinov. Namesto kisika je namreč dotekal smejalni plin. Zadeva še čaka sodni epilog. Peterici obtoženih obtožnica očita povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti, enemu pa povzročitev splošne nevarnosti. Sojenje naj bi se začelo novembra. Družina 52-letnega umrlega bolnika je sicer zoper bolnišnico, zavarovalnico Triglav ter družbi Kolektor Koling in Elita I. B. sprožila tudi civilno tožbo. Sklenili so dogovor o odškodnini, katere višine niso razkrili.
Zamenjali identiteto umrlega (2022)
V celjski bolnišnici je prišlo do zamenjave identitete bolnikov. Po prvih ugotovitvah so iz doma starejših občanov dva obolela varovanca skupaj prepeljali v celjsko bolnišnico. Ob napačni identifikaciji sta prejela napačni zapestnici, najverjetneje pa tudi napačno zdravljenje. Eden od bolnikov je umrl ter bil nato upepeljen in pokopan pod napačnim imenom. Do napak je po prvih podatkih prišlo v celotni verigi, saj je pokojnega napačno identificiral tudi sodni izvedenec. Vodstvo celjske bolnišnice je odstopilo.
