Njena mama Tatjana Jagodic nam je povedala, da se je začelo z glavobolom, ki ni in ni ponehal. Spremljalo ga je bruhanje, nato pa še izguba vida in mladenkino nenavadno obnašanje, kot da ne bi bla pri sebi. Odpeljali so jo z rešilcem. Niti dva dni po nastopu težav, je padla v komo, iz katere se ni zbudila.
Pri 20-letnici je medicinska ekipa takoj prepoznala življenjsko ogrožajoče stanje, skladno s tem se je začelo urgentno zdravljenje, a se kljub naporom njeno stanje ni izboljšalo. Vodja službe za urgentno nevrologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Igor Rigler je moral sporočiti, da se je borba za življenje neuspešno končala.
Agresivno zdravljenje
Bolnica je zbolela "za zelo težkim stanjem. Imela je hkrati strdke in hkrati nizke trombocite. Kombinacija obeh teh procesov v telesu je povzročila tako strdke v možganih kot možganske krvavitve. Naredili smo vse, kar smo lahko. Kontaktirali smo vse strokovnjake v UKC Ljubljana. Ves čas smo jo agresivno zdravili, hoteli stvari izboljšati, a žal ni šlo," je povedal Rigler.
S Katjino mamo smo nekaj mesecev po tragičnem dogodku izpeljali intervju, za katerega nas je zaprosila sama. V celoti ga lahko preberete tukaj. Med drugim je v njem povedala, kako grozni so bili občutki, ko so ji sporočili, da za njeno hči ne morejo storiti nič več. "Vam ne znam povedati, kako srhljivo je bilo to. Ko sem jo še poslednjič obiskala, sem jo celo prelupčakala. Pobožala sem jo po glavi, celi zaviti v povoje, pod katerimi so bili možgani, saj so ji morali odstraniti lobanjske kosti. Bila je na aparatih. Povedala sem ji, da če mi je bilo dano samo 20 let z njo, sem ji za 20 let hvaležna. Hvaležna, ker me je izbrala za svojo mamo," so bile njene čustvene besede.
Spominja se dni pred usodnim dogodkom
