Težave z vodstvom celjske bolnišnice se vlečejo že vrsto let. Pri imenovanjih zadnjih dveh direktorjev je imela ključno vlogo vlada.
Bobo
Splošna bolnišnica Celje je tudi v letošnjem letu pridelala izgubo.
V času Janševe vlade se ni kadrovalo le v svetu zavoda celjske bolnišnice. Menjave so opravili v vseh 15 svetih slovenskih bolnišnic. Tik pred volitvami so predčasno odpoklicali člane svetov v bolnišnicah na Jesenicah, v Brežicah in na Ptuju. Novi člani so v veliki večini prišli iz vrst koalicijskih strank SDS, NSi in Konkretno.
Direktorski položaji v slovenskih bolnišnicah so odvisni od sestave sveta zavoda, ki odloča o imenovanju direktorja. Člane sveta zavoda imenuje in tudi odpokliče vlada. Zato imamo ob vsaki menjavi oblasti pogoste menjave v svetih zavodov. Menjave so bolj ali manj upravičene. Eno od bolj brutalnih političnih kadrovanj se je v času zadnje Janševe vlade odvijalo v Splošni bolnišnici Celje, kjer je kot zdravnica zaposlena tudi Janševa žena Urška Bačovnik Janša.
Zgodba pa sega dlje v preteklost, vsaj v februar 2018, ko je postala direktorica tretje največje bolnišnice v Sloveniji nekdanja poslanka SMC Margareta Guček Zakošek. Njeno imenovanje je bilo sporno že od samega začetka, saj je razpisna komisija zavoda iz razpisa za direktorja izločila Branka Gabrovca (SD), ker naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev. Po treh letih sodnega preigravanja se je izkazalo, da je bil sklep o njenem imenovanju nezakonit.
Ob praznem stolčku na najvišjem položaju celjske bolnišnice se je v začetku leta 2021 zapletlo. Kriminalisti so takrat že preverjali, kakšna je njena vloga v dogovorih med podjetjem Geneplanet, ki je državi v času panike zaradi izbruha koronavirusa dobavilo ventilatorje, in ministrom za gospodarstvo iz vrst SMC Zdravkom Počivalškom. Zagata je nastala, ker Guček-Zakoškova ni uživala podporo zadostnega števila članov sveta, proti naj bi bili celo člani iz vrst SDS in NSi. Da bi uspelo njeno imenovanje, je Janševa vlada zamenjala celo lastne »problematične« člane sveta in Guček-Zakoškova je v začetku februarja 2021 spet zasedla položaj direktorice celjske bolnišnice. Omenimo le, da je zaradi domnevnih pritiskov kot član sveta odstopil celo zdravnik in član NSi Federico Potočnik, zamenjal pa ga je Denis Kurbus, ki je bil bližje SDS.
Po enem letu je februarja 2022 Guček-Zakoškova nepričakovano odstopila. Uradno ni povedala razlogov za odstop, v intervjuju za celjski Novi tednik pa je bila kritična do strokovnega direktorja celjske bolnišnice Franca Vindišarja, ki je pred tem opravljal vlogo državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje.
Finančne razmere v celjski bolnišnici niso bile rožnate, leto 2021 so zaključili z izgubo v višini 3,9 milijona evrov, odnosi med zaposlenimi pa ne najboljši. Spet je bilo treba izbrati novega direktorja. Odločili so se za Aleksandra Svetelška, za katerega naj bi bil po poročanju spletnega portala Necenzurirano še posebej zavzet Počivalšek, ki naj bi Janši namignil, da spada celjska bolnišnica v kvoto stranke Konkretno (prej SMC). V SDS naj bi imeli v igri že drugačen scenarij. Na vroč stolček naj bi nameravali poslati dolgoletno članico SDS Ireno Nunčič, ki je osem let vodila Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, v tistem trenutku pa je bila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Za las je prevladal scenarij s Svetelškom, za katerega je glasovalo pet od osmih navzočih članov sveta. Odločilni glas naj bi primaknila predstavnica Mestne občine Celje Maja Papič Lindič, dolgoletna članica SLS, ki se je pred parlamentarnimi volitvami s Počivalškovo stranko povezala v gibanje Povežimo Slovenijo. Svetelšek, menedžer, ki je svojo poklicno pot začel kot inženir kmetijstva je bil v svoji karieri direktor Petrola in Engrotuša.
Nespametno luščenje
Predsednik sveta zavoda Matevž Jug, ki je bil imenovan v kvoti Konkretno, je dejal, da so se odločali na podlagi programov kandidatov in po svoji vesti. Član sveta Samo Fakin je bil konkretnejši. Glasoval ni za nikogar, saj je menil, da »nihče od kandidatov nima dovolj znanja, da bi na hitro prevzel bolnišnico, ki je pred tako velikimi izzivi«. Odločitev o izbiri Svetelška, ki da obvlada »predvsem finance, drugega pa ne«, je označil za politično in dodal, da so »včasih politiki tudi kakšno pametno izluščili.« Očtno je niso, saj se je poslovanje bolnišnici letos še poslabšalo, v prvih petih mesecih leta so pridelali 4,4 milijona evrov izgube, s čimer so takoj za UKC Ljubljana (24 milijonov evrov izgube) in UKC Maribor (3,5 milijona evrov izgube). Konec junija je vlada Roberta Goloba zaradi slabega poslovanja zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic. Z menjavo v svetih zavodov bodo najprej skušali stabilizirati stanje, nato pa zagotoviti pozitivno poslovanje ob koncu leta, je dejal novi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
STA
STA
