Stranka Levica in vi ste prvič v vladi kot minister. Je usklajevanje bolj zahtevno v vladni koaliciji ali opoziciji?
Zagotovo je usklajevanje bolj zahtevno v koaliciji. V opoziciji se je bilo treba boriti za vsako alinejo, v koaliciji pa za vsako alinejo gledajo pod prste. Na neki način si pogosto kriv tudi za tiste stvari, ki jih niti nisi naredil sam, ampak si jih podedoval. Na to se je treba privaditi. Kot sem že enkrat rekel, mi ta položaj bolj ustreza kot opozicijski. Po osmih letih je bilo opozicije zame preprosto dovolj.
Vlada Roberta Goloba ni imela tradicionalnih sto dni miru. SDS že zbira podpise za tri referendume. Kakšne so oziroma bodo posledice njene aktivnosti? Ali pričakujete, da se bo tako nadaljevalo skozi celoten mandat?
Mislim, da je desnica po volitvah nastopila preveč agresivno in da se ji to tudi javno maščuje. Kot vidite, vlada v javnosti uživa veliko podporo, enako koalicijske stranke, trendi pa na drugi strani kažejo obratno. Mi delamo vse, da takšno stanje umirjamo. Vlada kljub napadom dela dobro in uresničuje svoje cilje. Referendumi so sestavni del normalnega demokratičnega življenja, a smo sprejeli vse potrebne ukrepe, da lahko kljub vloženim zahtevam za zbiranje podpisov in neprestanemu spotikanju opozicije delo poteka normalno. To pomeni, da zadeve, ki smo si jih zastavili v zakonih, ki so vsebina referendumov, izvršujemo.
Za dolgotrajno oskrbo pripravljamo zakon, ki bo to področje sistemsko preuredil. Če bo šlo vse po načrtih, bo šel predlog zakona novembra v javno razpravo. Kar zadeva zakon o vladi, smo v koaliciji sprejeli dogovor, da se preprosto sprejme aneks h koalicijskemu sporazumu, po katerem kot minister za delo dobim mešano pristojnost pri stanovanjski politiki. Da lahko začnemo postavljati zgodbo za naslednje leto.
Dobili smo še razširjen kabinet ministra, da smo lahko ljudi, ki se bodo ukvarjali s temi vsebinami, od stanovanjske problematike do ekonomske demokracije in dolgotrajne oskrbe, na ministrstvu zaposlili. Skratka, na opozicijsko spotikanje se ne oziramo preveč, ampak smo sprejeli vse potrebne ukrepe in prilagoditve, da lahko delo poteka nemoteno. In tako bomo nadaljevali.
Ob treh vloženih predlogih za zbiranje podpisov za razpis referendumov je v javnosti ponovno oživela ideja o vzpostavitvi tako imenovanega referendumskega dneva, ki pa ima tudi svoje slabosti. Zakon bi v nekaterih primerih na odločanje čakal skoraj leto dni.
Jaz sem naklonjen takšni možnosti. Če povem bolj konkretno, imel bi dva referendumska dneva na leto. Mislim, da bi bilo zelo dobro, da bi tako vlada kot opozicija in civilna družba lahko predlagali dolgoročne strateške usmeritve države ali določenih politik, o katerih se nam zdi, da je treba pridobiti mandat ljudstva. Vlada mora normalno izvajati politične spremembe, ki si jih je zastavila. Ko pa pridemo do večjih vprašanj, se jih da na referendum, kjer preverimo, ali je ljudstvo naklonjeno posamezni rešitvi ali ne. To bi po mojem mnenju zelo spremenilo demokratični duh v Sloveniji, ker ima trenutno ljudstvo občutek, da po izvolitvi vlade nima več nekega vpliva nanjo vse do naslednjih volitev. Opozicija, sploh aktualna opozicija, pa referendume izkorišča izključno za boj proti vladi in zaposlenim na RTV, kar je nezdravo. Državo moramo po mojem mnenju postaviti v položaj, v katerem je referendum, torej odločanje ljudstva, del normalnega demokratičnega procesa in v katerem o vprašanjih, ki zadevajo vse nas, odkrito razpravljamo. In tudi skupaj odločamo. Tako, da sem temu naklonjen.
Kakšna zima nas čaka in kako bodo lahko preživeli najšibkejši oziroma kako jim bo država priskočila na pomoč?
Pričakujem zaostritev krize. Mislim, da je treba po tej predpostavki tudi delovati. Rusija je ravno včeraj (v ponedeljek, op. p.) prekinila dobavo plina v Evropo, dokler Zahod ne bo sprostil sankcij. To pomeni, da bomo imeli težave tako z elektriko kot tudi z ogrevanjem. Dodatno težavo predstavlja to, da je na evropskih energetskih trgih ogromno špekulacij. Če navedem samo en primer: pred dobrim tednom je cena megavatne ure za en dan poskočila s 500 na 1200 evrov, kar kaže na razsežnosti tega, kako globoka lahko postane kriza. Rekel bom tako, prihajajoča zima bo za vlado naporna, a bo vlada naredila vse, da bo zima za ljudstvo povsem normalna. Na volilne obljube ne bomo pozabili. Naredili bomo vse, da bo težka samo za nas v vladi, ne pa tudi za ljudi. Se pravi, pomagali bomo na vseh ravneh. Na vse ukrepe je treba gledati kot na mozaik. Ranljivim skupinam prebivalstva, da ne bodo padali v revščino. Delavcem, da ne bodo občutili inflacije. Na mizi imamo predlog obvezne božičnice oziroma 13. plače, s čimer bi vsi zaposleni za zimo dobili praktično še en regres. Velja pa poudariti, da mora biti dogovor glede tega sklenjen s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Z dodatki bomo pomagali upokojencem, ko jih bodo potrebovali. Pomagali bomo tudi gospodarstvu, da zaradi izjemne situacije podjetja ne bodo šla v stečaj.
Ob nastopu mandata ste napovedovali dvig minimalne plače, a trpeli bomo vsi. Najbolj sicer posamezniki z najnižjimi prihodki, a tudi gospodinjstva s povprečnimi prihodki bodo imela težave zaradi draginje.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve trenutno delamo izračun novih minimalnih življenjskih stroškov, ki bo narejen prihodnji mesec. Takrat bo znano, za koliko se bodo povišale minimalne plače. Mi bi želeli na to vezati tudi minimalno pokojnino. Se pravi, da tudi noben upokojenec ali delavec ne bi smel biti pod pragom revščine. To bi morala biti maksima naše družbe.
Po drugi strani bomo pomagali tudi zaposlenim. Na ministrstvu za finance pripravljajo davčno reformo, s katero se bo dvignila splošna olajšava, kar pomeni, da se bodo neto plače nekoliko povišale. Kot sem že omenil, se pogovarjamo o obvezni božičnici. V uvidu imamo celotno prebivalstvo. Če bo kriza globoka, imamo na mizi tudi predlog prehranskega dodatka. Šlo bi za izredno pomoč, ki bi jo pozimi izplačali precej široki skupini gospodinjstev.
Kakšni pa bi bili zneski?
Pred enim tednom je državni zbor na predlog vlade sprejel energetske dodatke proti draginji, ki predstavljajo pomoč najrevnejšim gospodinjstvom. Da bodo lahko plačala položnice za elektriko in podobno. Prehranski dodatek je za zdaj na ravni ideje. Če pa se bo izkazalo, da je potreben, ga bomo uvedli. O kakšni višini še ni mogoče govoriti. To bomo videli okoli novega leta, ko bo jasno, kakšno bo stanje. Ne mislimo pa tako kot prejšnja vlada na račun razdeljevanja 50, 100 ali 150 evrov kupovati podpore ali razmetavati proračunskega denarja. Vsi naši ukrepi so ciljani in poskušamo jih delati tako, da imajo tudi dolgoročni smisel.
Za trenutek se dotakniva še otroških dodatkov. Ali ne bi bilo smotrno po vzoru nekaterih evropskih držav, kot sta Avstrija in Nemčija, uvesti univerzalni otroški dodatek.
To je odvisno predvsem od funkcije otroškega dodatka. V državah, ki ste jih našteli, na otroški dodatek gledajo kot na del družinske politike. Smisel tega je, da če imaš otroka, ga država tudi plača. Smisel našega sistema pa je pomoč najrevnejšim. Mi smo za zdaj pri stališču, da tega ne bomo v temeljih spreminjali, smo pa se o določenih spremembah seveda pripravljeni pogovarjati.
Napovedali ste tudi boj proti prekarstvu. Politika je o tem dolga leta govorila, a se ni naredilo nič. Danes imamo dvakrat več prekarnih delavcev, kot je brezposelnih. Kako se nameravate spoprijeti s tem?
Najbolj neposredno. Na ministrstvu ta teden menjujemo vodstvo inšpektorata za delo. Kot veste, je po zadnji aferi odstopil nekdanji glavni inšpektor. Opravili smo razgovore s kandidati za vršilca dolžnosti glavnega direktorja in dva njegova namestnika. Postavili bomo novo vodstvo inšpektorata, ki bo imelo za nalogo namesto rutinskega preverjanja podjetij, od katerega ni bistvenih rezultatov, globinsko preverjanje problematičnih podjetij, preprečevanje prekarnega in agencijskega dela in tako naprej. Skratka inšpektorat bo dobil popolnoma drugačen mandat, kot ga je imel do zdaj.
Druga zadeva, ki je omembe vredna, je davčna reforma, ki jo pripravlja ministrstvo za finance. V njej se bosta urejali dve stvari. Po eni strani se bo uvedla davčna olajšava za mlade do 29. leta, da se jim bo redna zaposlitev bolj izplačala. Po drugi strani pa se bo uvedla takšna obdavčitev espejev, da najrevnejši ne bodo plačevali več, kot plačujejo zdaj, tisti, ki zaslužijo 30, 40, 50 tisoč evrov na leto, pa bodo morali plačevati primerljive davke s tistimi, ki so redno zaposleni. S tema dvema politikama bomo poskušali mlade in njihove delodajalce prepričati, da se bolj izplača redna zaposlitev kot espe. Na ta način poskušamo odpraviti prekarnost na tej ravni.
Tretja zadeva, ki bi jo na tej točki zdaj omenil, je evropska direktiva glede platformnega dela, gre za Wolt, Uber in podobne storitve. Direktiva, ki bo predvidoma sprejeta še letos, bo bistveno spremenila politiko teh podjetij. Tisti delavci, ki delajo polni delovni čas, bodo namreč morali imeti možnost, da se zaposlijo in da tako ne bodo več v položaju, ko jih lahko delodajalec kadarkoli odslovi brez kakršnegakoli razloga, nimajo regresa in nimajo plačane bolniške.
V javnosti se je v zadnjih mesecih pojavilo vse več primerov izkoriščanja delavcev. Kje je največja težava? Inšpektorat ni opravljal svoje dela? Imamo premalo delovnih inšpektorjev ali so preprosto kazni prenizke in se podjetjem bolj izplača dobiti kazen kot spoštovati pravila?
V vseh treh točkah imate prav. Gremo po vrsti. Novo vodstvo inšpektorata bo organizirano tako, da bo glavni inšpektor tisti, ki bo dajal direktive, katera podjetja iti pogledat, in bo bdel nad vsemi inšpektorji ter bo glede tega tudi javno komuniciral. Potem bomo imeli dva namestnika. Prvi bo skrbel za metodo dela, ki se mora spremeniti iz »številkarstva« zaradi pregledovanja samega, ki služi predvsem temu, da inšpektorji dobijo čim več številk pregledov.
Inšpektorat se bo usmeril v ciljne, nenapovedane in globinske preglede problematičnih podjetij. Druga namestnica bo skrbela za ustrezno usposabljanje in izobraževanje inšpektorjev. Šli bomo tudi v reorganizacijo inšpektorata, saj se mora organizacijska struktura prilagoditi novi metodi dela. To je odgovor na prvi del vašega vprašanja.
Glede kadrov lahko ugotovim le, da je inšpektorat podhranjen. V kadrovskem načrtu smo zato predlagali 40 dodatnih zaposlitev na inšpektoratu. Po odstopu glavnega inšpektorja Jadranka Grliča je predsednik vlade Robert Golob temu dal tudi javno prepoznanje in napovedal, da bo podprl kadrovsko okrepitev inšpektorata, zato pričakujemo, da bomo tukaj nekaj dosegli.
Kar pa zadeva pravila, je to naloga, ki se jo bomo lotili zdaj. Pregledujemo prakso inšpektorata in najbolj problematične primere, zakaj se na primer kršitve ponavljajo, kakšne kazni so bile izrečene in tako naprej. Na podlagi analize preteklih praks bomo pripravili popravke pravilnikov. Pregled trenutno še poteka.
Koliko ljudi je zaposlenih na inšpektoratu za delo?
Na inšpektoratu je bilo konec leta 2021 zaposlenih 91 inšpektorjev, od teh je bilo 53 inšpektorjev za delovna razmerja. Vsak od njih je moral nadzirati več kot štiri tisoč poslovnih subjektov, kar je v praksi neizvedljivo.
Po reorganizaciji vlade, o kateri bomo morda državljani odločali na referendumu, boste predvidoma prevzeli ministrstvo za solidarnost. Kako boste poskrbeli za solidarnost med mlajšo in starejšo populacijo?
Te korake bomo začeli izvajati še pred vzpostavitvijo novega ministrstva, saj bodo referendumi zelo verjetno šele konec leta. Ministrstvo za delo je skupaj z ministrstvom za zdravstvo ter skupnostjo socialnih zavodov, to je skupnost domov za starejše, oblikovalo delovno skupino, ki je začela delati že avgusta. Skupina pripravlja spremembe ureditve sistema dolgotrajne oskrbe, v sklopu katerih bomo uredili tudi dolgoročno financiranje.
Sodelujemo tudi z ministrstvom za finance, ki ima nalogo, da izdela predloge, kako bi lahko dolgotrajno oskrbo na dolgi rok financirali. Z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom poudarjava, da moramo imeti to rešitev na mizi do 30. oktobra. Trenutno so največji vir prihodkov v dolgotrajni oskrbi oskrbnine. Se pravi, da je sistem samoplačniški.
