V ponedeljek je Simon Vendramin iz gasilske enote Nova Gorica končno sporočil dobre in težko pričakovane novice: "Največji požar v zgodovini Slovenije je pogašen! Preklican bo tudi državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. Bo pa potrebna še naprej, do obilnejšega dežja, velika, velika previdnost in pozornost, da bi se kaj takega ne ponovilo, " je izjavil najbolj izpostavljen gasilec od vseh, ki so se julija tako častno in neustrašno borili z ognjem.
Prebivalci Temnice, Sel na Krasu, Kostanjevice na Krasu, Korit na Krasu, Lokvice, Novela, Nove Vasi, Vojščice, Opatjega sela, Mirna, Vrtoč in nekaterih drugih vasi, kajti tu so bile razmere najbolj kritične, so si tako končno lahko vsaj malo oddahnili.
Po prvi oceni Zavoda za gozdove je požar zajel območje veliko 3.600 hektarjev. Velika večina le tega, kar 82 odstotkov, je v občini Miren-Kostanjevica, 10 odstotkov v občini Renče-Vogrsko in 8 odstotkov v občini Komen. Mauricij Humar, župan najbolj prizadete občine, občine Miren-Kostanjevica, je povedal osupljivo številko in sicer, da je ogenj zajel skoraj polovico njihove občine. Dejal je, da se življenje pri njih počasi umirja, potem "ko je praktično vse zastalo. Ljudje, saj so bili prejšnja dva tedna doma, da so poskrbeli za lastno varnost in imetje, so se vrnili v službe, ponovno se zaganja tudi turizem," je izjavil.
Dim jih je zaprl v halo
Ta bo po njegovih besedah sicer precej prizadet, saj so "turisti v času požarov naše kraje zapustili. Obratovale niso niti gostilne in lokali, tudi industrija ter vsaka druga gospodarska dejavnost na tem območju, se je praktično povsem ali vsaj delno ustavila," je povedal. Omenil je več firm, ki so imele težave zaradi požarov. Med njimi tudi večji podjetji Vata iz Opatjega sela, ki se ukvarja izdelavo polnil iz naravnih in sintetičnih vlaken in Marušič, ki predeluje les, prav tako iz Opatjega sela. Iz Vate so nam javili, da so bile pri njih nevšečnosti predvsem zaradi občasno prekinjene dobave elektrike, pa tudi zaradi zaprtja lokalnih cest, kar je vplivalo na dostopnost njihovih proizvodnih prostorov za delavce in dobavo. "Še najbolj moteč je bil dim, zato smo se zaprli v halo in pisarne in delali naprej, hujših problemov pa ni bilo," so nam povedali.
Ponovno se zaganja turizem
Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren-Kostanjevica, javnega turistični zavod Občine Miren-Kostanjevica, je izpostavila, da je več kot 15-dnevna ognjena drama močno vplivala na turizem goriškega dela Krasa in to ne samo v času ognja, ampak ima lahko nesrečni dogodek še bolj daljnosežne posledice. "V tem delu Krasa se nahaja precej butičnih in doslej zelo dobro obiskanih nastanitev, ki so bile sredi poletne sezone polne. Predvsem so jih zasedali Avstrijci, Belgijci in Danci. Zaradi požara in evakuacij so bili poleg domačinov seveda izseljeni tudi oni in začasno nastanjeni v namenskih centrih. Po prenehanju nevarnosti so gostje praviloma spakirali in se poslovili, nekateri šele na začetku svojega oddiha na Krasu, drugi tik pred njihovim iztekom," je povedala sogovornica. Med več kot dvotedenskimi požari je bilo po njenih besedah na Krasu okrog 200 tujcev in nekaj malega domačih gostov, ki so tudi prenočevali.
Odpovedi se vrstijo
"Samo zaradi požara smo v juliju izgubili okrog 600 nočitev, še težje se je sprijazniti z odpovedmi, ki se dogajajo za ta mesec. Kazalo je, da bomo presegli številke iz leta 2019, ko smo v avgustu zabeležili 1.700 nočitev. Ne vemo, kaj se obeta tekoči mesec, ki je sicer praviloma najboljši mesec v letu. Ponudniki nastanitev prejemajo odpovedi. Morda pa je to priložnost za domače goste, da pridejo k nam," je povedala in sklenila, da bodo šele konec poletne sezone vedeli, koliko škode je dejansko povzročil požar pri nočitvah.
Občuten je tudi upad enodnevnih gostov, ki obiščejo Pomnik na Cerju, Galerijo Oskarja Kogoja, Mirenski Grad, Čevljarski muzej, muzej Spomni se name, Muzej Opajske tradicije, Zbirko 1. svetovne vojne v Opatjem selu, Zeliščno kmetijo Roglja, Ekološko kmetijo Francetovi, različne gostince, med njimi pet vrhunskih in še mnogo druge posebnosti zanimivosti in atrakcije tega dela Slovenije. Za zdaj sogovornica ocenjuje, da so samo v juliju izgubili vsaj 8.000 enodnevnih obiskovalcev, s tem tudi izpad prihodkov od vstopnin, prodaje pridelkov, spominkov, vodniškega dela...
Skupaj za Kras
Med požari, sedež Turizma Miren-Kostanjevica je namreč v objektu, ki predstavlja Pomnik miru na Cerju, so se morali zaradi ognja s svojimi dejavnostmi prilagoditi. “Za javnost smo pomnik zaprli, naša ekipa je delala od doma in poleg drugih aktivnosti zastavili tudi kampanjo Skupaj za Kras, da bi vse, ki so želeli pomagati v najtežjih trenutkih, vključila v proces obnove, da postanejo del zagona novega življenja na pogorelem Krasu."
Pomnik miru na Cerju je sicer za gasilce in druge intervencijske službe predstavljal pomembno točko. Po požaru leta 2019 je bila namreč nanj nameščena termo kamera, “ki je bila gasilcem v tokratnem požaru v veliko pomoč pri spremljanju gibanja požara in nameščanju požarnih 'zidov'- vodnih preprek. Uporabljali so ga ves čas trajanja požara kot enega od centrov nadzora,” je še povedala Ariana B. Suhadolnik.
Vsa nova drevesa so šla
Pomnika se ogenj na srečo ni dotaknil, je pa divjal v njegovi neposredni bližini. "Pogoreli so majhni bori, ki smo jih pogozdovali po požaru leta 2019 (14.900 sadik v neposredni okolici) in velik del večjih dreves (hrastov, brekov, škoršev, javorjev in lip) v Drevoredu hvaležnosti, ob poti do pomnika. Ta del nas reže v srce, saj gre za izjemno simboliko srčnosti Slovencev, ki so nam priskočili na pomoč po požaru leta 2019. Pot na Cerje danes objema pogorišče."
Na Cerju potekajo tudi sklenitve zakonskih zvez, a so jih morali nekaj odpovedati. "Odpadle so vse poroke, napovedane za soboto, 30. julija. Za ta mesec so planirane tri. Zanje bo v prihodnjih dneh jasno ali se jih bo izpeljalo ali ne," je povedala Suhadolnikova. Za konec je sogovornica s Krasa dodala, da jim lahko Slovenci zdaj najbolj pomagajo tako, da podprejo njihov turizem s svojimi obiski te primorske pokrajine.
