Ob tej priložnosti bo imela tudi več dvostranskih srečanj, med drugim z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom in ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.
V torek se bo udeležila zasedanja na visoki ravni v okviru stockholmske pobude, predvidoma pa se bo srečala tudi s kolegico iz Belgije Hadjo Lahbib, namestnikom zunanjega ministra Vietnama Kimom Ngocom Hajem in švicarskim predsednikom Ignaziom Cassisom.
Ministrica bo obisk v New Yorku izkoristila tudi za lobiranje za najpomembnejši projekt Slovenije trenutno v ZN, to je kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v obdobju od januarja 2023 do januarja 2025.
Slovenija je bila doslej le enkrat članica VS ZN, in sicer od januarja 1998 do januarja 2000, ko je njeno misijo pri ZN vodil bivši predsednik države Danilo Türk. Za članstvo se je nato znova potegovala za obdobje od januarja 2012 do januarja 2014, vendar je takrat izgubila volitve proti Azerbajdžanu.
Tokrat je nasprotnica Slovenije na volitvah Belorusija, ki je zaveznica Rusije v napadu na Ukrajino, zato je zahodne države na čelu z ZDA nočejo videti v najpomembnejšem organu ZN, ki odloča o miru in varnosti po svetu.
Namen NPT, ki ima 191 članic in velja od leta 1970, je preprečiti širjenje jedrskega orožja in tehnologije, krepiti sodelovanje pri miroljubni rabi jedrske energije ter pospeševati cilj doseganja jedrske in siceršnje razorožitve.
Od držav, ki imajo jedrsko orožje, se NPT niso pridružile Indija, Izrael in Pakistan. Severna Koreja se iz nje umika že od leta 2003, Južni Sudan pa doslej k njej ni pristopil.
Stalne članice VS ZN (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija) so 22. januarja letos podale skupno izjavo, v kateri ugotavljajo, da jedrske vojne ni mogoče dobiti, zato do nje preprosto ne sme nikoli priti.
A ne glede na to je režim neširjenja jedrskega orožja danes na zelo majavih nogah. Ruski predsednik Vladimir Putin je zagrozil z jedrskim orožjem, če bi zveza Nato posredovala v Ukrajini, Iran je po enostranski odločitvi Donalda Trumpa o odstopu ZDA od jedrskega sporazuma vse bližje lastnemu jedrskemu orožju, Kitajska in Severna Koreja krepita svoja jedrska arzenala. ZDA in Rusija sta medtem prekinili pogajanja o zmanjšanju zalog jedrskega orožja. Deseta pregledna konferenca NPT, ki bo potekala od 1. do 26. avgusta v New Yorku, se tako ne začenja obetavno.
Generalna podsekretarka ZN za razorožitev Izumi Nakamitsu je NPT izpostavila kot steber globalnega varnostnega sistema, še posebej po grožnji Rusije, da bi lahko uporabila jedrsko orožje, če jo Nato napade v Ukrajini.
Države pogodbenice imajo pregledno konferenco NPT na vsakih pet let. Zadnja bi morala potekati leta 2020, vendar so jo zaradi pandemije covida-19 odpovedali.
Pregledna konferenca je tako nazadnje potekala leta 2015, ko se državam ni uspelo dogovoriti o sklepni izjavi, kar se lahko zgodi tudi tokrat. Čeprav se še posebej države z jedrskim orožjem zavedajo, da jim ni v interesu, da ga dobi še kdo drug, so prav nesoglasja med njimi ponavadi kriva za težave.
