Ko so leta 2020 v nekaterih občinah začeli opozarjati, da jim zaradi nezanesljive oskrbe s pitno vodo grozi humanitarna in gospodarska katastrofa, je nekdanji minister za okolje Andrej Vizjak spet obudil načrt o zajetju vode pri Padežu. Cena projekta je bila postavljena na približno 134 milijonov evrov. Načrt so podprle občine slovenske Istre, zaradi njegovih domnevno škodljivih vplivov na okolje pa mu nasprotujeta lokalno prebivalstvo na Krasu in del stroke.
Civilna iniciativa Ohranimo Brkine zagovarja načrtovano povezavo vodovodov iz leta 2011, ki naj bi bila za polovico cenejša od "megalomanskega projekta Padež". Tudi v Parku Škocjanske jame temu zajetju nasprotujejo, dokler ne bodo izčrpane vse druge možnosti za zagotovitev dodatnih virov vode za Istro.
Danes se je oglasil tudi aktivni državljan Vili Kovačič. "Minister Vizjak, ki je z katastrofalnim zakonom o vodah povzročil referendum o vodah in povzročil vzpon Goloba, naj utihne. Suhorca in Padež je najslabša a zelo požrešna "rešitev" vode na Primorskem. Primorci so spoznali da je treba povezati vodne vire. Od hudega postaneš pameten!" je zapisal na Twitterju.
Kaj pa se dogaja v praksi? Obrambno ministrstvo pripravlja načrt dopolnilne oskrbe z vodo s cisternami, direkcija za vode pa je izdala začasno dovoljenje za uporabo Vanganelskega jezera za kmetijsko rabo. To so kratkoročni ukrepi.
"Na dolgoročni ravni si širimo možnosti, da pridemo v okviru nove finančne perspektive in kohezijskih sredstev za obdobje od 2021 do 2027 do projekta, ki bo še zadnji večji del Slovenije oskrbel s pitno vodo, in to z virom, ki bo trajen in dovolj obilen," je včeraj povedal okoljski minister Uroš Brežan, ki dodaja: "Tu bomo najprej pregledali vse aktivnosti na državnem prostorskem načrtu Suhorca in predlagali tudi razširitev tega državnega prostorskega načrta z dodatnimi možnostmi." V to razširitev pa spada: možnost povečanja dobave iz Kraškega vodovoda z aktiviranjem četrte vrtine v Klaričih in izvedbo potrebnih hidravličnih izboljšanj na obstoječem sistemu do Rodika, razširitev hranilnih sistemov na obali tako za potrebe pitne vode kot druge rabe vode, ki bi povečala prilagodljivost sistema Rižanskega vodovoda, povečanje ponovne uporabe vode s čiščenjem odpadnih voda za na primer namene zalivanja in pranja javnih površin, snemanje sistema Rižanskega vodovoda z namenom detekcije najšibkejših točk izgub vode in njihove sanacije ter že omenjeni pregled aktivnosti poteka državnega prostorskega načrta Suhorca in predlogov dolgoročnih rešitev (Klariči in Malni).