To ni le naštevanje prostih delovnih mest, ampak poklicev, za katere morajo kandidati, ki se prijavijo na razpise, priložiti potrdilo o nekaznovanosti ali potrdilo o tem, da niso v kazenskem postopku. Medtem ko nekateri takšna potrdila odobravajo, jih na drugi strani poslanci za delo v državnem zboru ne potrebujejo. Torej za čiščenje šolskih prostorov morate dokazati, da niste bili nikoli kaznovani. Če pa boste na naslednjih volitvah kandirali za poslanca, vam tega ne bo treba storiti. Preverili smo, zakaj ne, in tudi to, kdaj sta omenjeni potrdili obvezni. Brez tovrstnih potrdil, če jih delodajalec zahteva, namreč zaposlitev ni možna.
Zakaj to ne velja za poslance
Zakon o javnih uslužbencih v drugem delu, ki velja za zaposlene v državnih organih in upravah lokalnih samouprav, kot pogoj za imenovanje v naziv, torej zaposlitev na uradniškem delovnem mestu, ne pa tudi na strokovno-tehničnem delovnem mestu, v 88. členu določa nekaznovanost. Torej da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Prav tako, da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev ter da zoper njo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
V natečajnem postopku kandidat glede obeh zahtev poda izjavo. Organ verodostojnost podatkov preverja pred imenovanjem. Na Ministrstvu RS za javno upravo kot primer posebne ureditve navajajo 107.a člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oziroma opravljati dela oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Namen zahteve, da zaposleni to izkaže, se nanaša na prepoved škodljivega ravnanja, in sicer se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
Skrb za ugled
»Ker uradniki opravljajo javne naloge, torej naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali varstvom javnega interesa, je toliko pomembnejše, da so zaupanja vredni ter da krepijo ugled ter zaupanje v organ. Poleg tega imajo tudi znotraj sistema javnih uslužbencev nekateri poklici zahtevan višji standard ravnanja (na primer policisti) in zato se zahteva po ustreznem ravnanju razteza tudi na zasebno področje. Glede navedenega je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da če gre za možno zmanjšanje ugleda poklica ali tudi ugleda delodajalca, je širjenje delovnih obveznosti v prosti čas in zunaj prostorov delodajalca sicer izjemoma možno, če je tako določeno z zakonom, individualno pogodbo ali pravnimi predpisi delodajalca. A v takšnih primerih mora obstajati možnost, da zaradi neprimernega obnašanja delavca pride do zmanjšanja ugleda poklica ali organizacije, v kateri je zaposlen,« pravijo na ministrstvu.
Poslanci so … spet izjeme
Zanimalo nas je, zakaj poslanci takšnega potrdila ne potrebujejo. »Zakon o volitvah v državni zbor določa, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let. Ne glede na navedeno pravico, da voli in da je izvoljen, tega nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let in je sodišče odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Sodišče posebej odloči o odvzemu te pravice. Veljavna ureditev torej predvideva omejitev tako aktivne (voliti) kot tudi pasivne (biti voljen) volilne pravice le v navedenih primerih, in ne tudi za primere, ko je volivec kaznovan,« pravijo na ministrstvu za javno upravo.
V preteklih mandatih so namreč poslanci vložili dva predloga za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, ki sta vsebovala tudi predlog, da za poslanca državnega zbora lahko kandidirajo osebe, ki niso pravnomočno obsojene za nekatera kazniva dejanja, a se iz tega ni izcimilo nič.
Osebni podatki občutljive narave
»Posamezni področni zakoni določajo pogoj nekaznovanosti za posamezna delovna mesta, na primer Zakon o javnih uslužbencih za imenovanje v nek naziv ali Zakon o prevozih v cestnem prometu za izdajo licenc in podobno,« pravijo na Zavodu RS za zaposlovanje.
Dodajajo, da podatke iz kazenske evidence v obliki potrdila lahko pridobi tudi delodajalec, a ker gre za občutljiv osebni podatek, je pri tem nujna izjava kandidata, da soglaša s pridobitvijo dokazil.
»Potrdilo o nekaznovanosti lahko zahteva le delodajalec, ki ima sistemizirana delovna mesta, za katera je pogoj nekaznovanosti opredeljen kot pogoj za njihovo zasedbo. Gre namreč za zbiranje osebnih podatkov občutljive narave, kar pomeni, da ga delodajalec lahko zahteva le, če ima za to tudi ustrezne pravne podlage,« dodajajo na zavodu za zaposlovanje. Potrdila o nekaznovanosti največkrat zahtevajo delodajalci s področja vzgoje in izobraževanja, varovanja, policije in vojske.
Ko posameznik ni popolnoma primeren za delo
Če je za zasedbo delovnega mesta treba dokazovati pogoj nekaznovanosti in je bil kandidat kaznovan, torej obsojen, pomeni, da pogoja ne izpolnjuje in ni popolnoma primeren.
»Poudarjamo, da če je potrdilo pogoj za opravljanje dela, je to zapisano že med pogoji za zaposlitev, ki jih določi delodajalec. Ta zahteva se izpiše tudi na napotnici, s katero zavod obvesti brezposelno osebo o prostem delovnem mestu in pogojih za njegovo zasedbo. Brezposelna oseba zahtevano potrdilo pridobi na ministrstvu za pravosodje in ga enako kot druga zahtevana potrdila priloži k vlogi za zaposlitev. O ustreznosti tega potrdila v nadaljnjem postopku izbire kandidatov presoja delodajalec. Če kandidat ne uspe pridobiti katerega od potrdil, ki jih delodajalec ob prijavi na prosto delovno mesto zahteva, kandidata opozorimo, naj v vlogi napiše, da ga bo predložil naknadno oziroma takoj, ko ga prejme,« dodajajo na zavodu za zaposlovanje.
Na vprašanje, ali večina delodajalcev, ki se obračajo na zavod, za svoje potencialne delavce zahteva takšno potrdilo, odgovarjajo, da ne oziroma da se to dogaja izjemoma. »Zahteve delodajalcev po takšnih potrdilih zaznavamo pri objavah prostih delovnih mest na področju dela in varstva otrok in mladostnikov, pri delu z ranljivimi skupinami, varovanju, policiji in vojski.« Na zavodu ne opažajo, da bi kdo od brezposelnih, ki iščejo zaposlitev, s tem imel težave.
Izbris iz kazenske evidence
Pri nekaznovanosti kot pogoju za zaposlitev je treba zakonodajo proučiti širše. Zakon o javnih uslužbencih na nekaterih področjih določa nekaznovanost kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja oziroma opravljanje dela. Isti zakon določa, da pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po zakonu, če je uslužbenec pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, z nepogojno kaznijo več kot šest mesecev zapora.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja ali opravljati dela oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ali oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. »Namen potrdila o nekaznovanosti je, da prikazuje stanje na dan izpisa iz uradne kazenske evidence, evidence vzgojnih ukrepov in/ali evidence izbrisanih obsodb dejanj zoper spolno nedotakljivost,« pravi Matija Drmota, univ. dipl. pravnik in samostojni svetovalec za pravno področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Država po nekem času iz kazenske evidence podatke izbriše, kar je znano kot »zakonska rehabilitacija«. »Roki za to so določeni v kazenski zakonodaji in so odvisni od teže kaznivega dejanja,« dodaja Drmota.
Na vprašanje, kako v sindikatu gledajo na to, da pogoj nekaznovanosti pri kandidatih za poslanca ni določen, odgovarja, da so volivci tisti, ki presojajo, kakšen pomen ima zanje to, da stranka osebo, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, predlaga na svoji listi: »V preteklosti so že bile razprave, da bi nekaznovanost morala postati tudi formalni pogoj za kandidiranje na volitvah v državni zbor, vendar mi ni znano, da bi bil v zvezi s tem vložen formalni predlog sprememb,« še omenja. In dodaja, da kjer je nekaznovanost določena kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja, delodajalec tega veljavno ne more skleniti z osebo, ki tega pogoja ne izpolnjuje. »Primeri, ko bi se člani na sindikate obračali v zvezi s to tematiko, nam niso znani,« dodaja sogovornik.
Kaj pa varstvo osebnih podatkov?
Pri potrdilu o nekaznovanosti gre tudi za obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v 6. členu določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le, v kolikor je za konkreten namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od pogojev:
– posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dovoli obdelavo svojih osebnih podatkov za enega ali več namenov;
–obdelava je potrebna za pogodbo, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
– obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
– obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
– obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
– obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takšnimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
Ker je nekaznovanost eden od pogojev za imenovanje v naziv, neizpolnjevanje tega pogoja pomeni, da oseba ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta. Če delodajalec kljub neizpolnjevanju pogoja sklene pogodbo o zaposlitvi, 74. člen ZJU izrecno določa, da se ta razveljavi.
Delodajalec osebne podatke delavca oziroma kandidata obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z njim.
