Vsi zavarovanci, ki prispevamo v zdravstveno blagajno, imamo pravico do proste izbire osebnega zdravnika, a 130.000 ljudi sploh nima kaj izbirati, ker zdravnikov ni. Takih, ki so še dolžni sprejemati nove paciente, je trenutno v državi samo okoli sto, pa še to večina v manjših krajih Štajerske in Dolenjske.
V Ljubljani trenutno ni zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente, niti v Mariboru, Celju in drugih večjih mestih, kjer je gostota prebivalstva največja, torej tudi potreba po njih najbolj izstopa. Nejevolja ljudi je tako velika. Družbena omrežja so polna obupanih zgodb in njihovega temeljnega sporočila, da gre za nedopusten in grob poseg v temeljno človekovo pravico do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev.
Zelo zaostajamo za drugimi
Sosednja Avstrija ima 5,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, Nemčija 4,4, Slovenija pa zgolj 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar pomeni, da za 15 odstotkov zaostaja za evropskim povprečjem, ki sicer znaša 3,9 zdravnika. »Če bi si zadali cilj približati Slovenijo po deležu zdravnikov evropskemu povprečju, bi to pomenilo dodatnih tisoč zdravnikov, kar bi izboljšalo dostopnost primarnega zdravstva, trenutno največe rak rane slovenskega zdravstvenega sistema,« je ob skrb vzbujajočem problemu poudaril Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in dodal, da pa bi povečanje deleža zdravnikov na raven Nemčije in Avstrije pomenilo celo dodatnih 1700 oziroma 2700 zdravnikov!
200 milijonov za zdravje Slovencev
Da se mudi z ukrepi, ki bi izboljšali razmere v zdravstvu, se zaveda tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki si je zelo prizadeval, da bi bil zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema v DZ sprejet, kar se je tudi zgodilo. Poslanci so ga namreč na četrtkovi seji z 48 glasovi za in 27 glasovi proti sprejeli. Predlog so podprli poslanci Svobode in SD, proti so glasovali poslanci SDS, večina poslancev NSi in poslanec Levice Miha Kordiš. Ostali poslanci Levice so se glasovanja vzdržali.
Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana in posega v več zakonov s področja zdravstva. Med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.
