Med podjetniki je znova završalo, saj so v teh dneh od Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (Sazor) (znova) dobili obrazec za sklepanje »Licenčne pogodbe za fotokopiranje avtorskih del pri opravljanju gospodarske dejavnosti«. Zakaj razburjenje? Ker morajo vsa podjetja in samostojni podjetniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost in imajo fotokopirne naprave, od letos naprej plačevati letno nadomestilo za fotokopiranje avtorskih del. »Bolj kot gledam in berem zakon, mi to nekako ne gre skozi. Res imamo fotokopirni stroj, ampak fotokopiramo samo račune in poročila, drugega ne,« se razburja neka podjetnica. »Pa saj kopiramo samo račune in drugo solato, ne pa knjig,« je enako zgrožen nekdo drug.
Simbolni honorar za 'svetovno zakladnico znanja'
Pravica reproduciranja je temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja, pojasnjuje Sazor, te obveznosti so zakonsko določene in sporazum predstavlja zgolj konkretizacijo te obveznosti in je rezultat dve leti trajajočih pogajanj med pogajalskima skupinama GZS in Sazorja. Omenjeni organizaciji sta sporazum podpisal decembra lani, z njim pa bodo »podjetja, ki opravljajo pridobitno dejavnost, zakonito fotokopirala dela s področja literature, znanosti in publicistike« – v to spada tako kopiranje člankov iz časopisov in revij kot odlomkov iz znanstvenih, izobraževalnih, literarnih in poslovnih publikacij iz celotne svetovne produkcije v vseh jezikih. To podjetjem omogoča, da »za simbolen honorar, ki na letni ravni znaša približno en evro na zaposlenega, črpajo iz celotne svetovne zakladnice znanja, pri čemer avtorjem in založbam omogočijo nadaljnje delo. Gre za reprodukcijo gradiv, ki jih podjetja uporabljajo pri svojih raziskavah in razvoju, pri interni izobraževalni dejavnosti in informiranju zaposlenih,« piše na spletni strani Sazorja. Pesnik in založnik Tone Rode je ob sklenitvi sporazuma izjavil: »Kot narod, ki je svojo istovetnost skozi stoletja uresničeval prav na osnovi jezika, kulture in lastne ustvarjalnosti, verjamem, da se Slovenci zavedamo, kako pomembno je, da našim ustvarjalcem zagotovimo ustrezno ureditev zaščite intelektualne lastnine in primernega nadomestila za njeno uporabo. Zato sem prepričan, da se večina v naši družbi zaveda dejstva, da vse, kar je kaj vredno, tudi nekaj stane. In da, če je kaj dostopno, to še ne pomeni, da je brezplačno prosto za uporabo.«
Obračun na podlagi fotokopircev in izobrazbe zaposlenih
Višina letnega nadomestila je obračunana glede na število zaposlenih v podjetju in deleža zaposlenih z visokošolsko izobrazbo. Zakaj kriterij izobrazbe? »Okoliščina, da se pri določenih dejavnostih fotokopiranje avtorskih del izvaja redkeje ali zgolj izjemoma, je upoštevana pri oblikovanju višine tarife, ki je določena tudi v odvisnosti od dejavnosti, ki jo podjetje opravlja. Odločitev za kriterij terciarne izobrazbe v strukturi zaposlenih se je izoblikovala na pogajanjih s pogajalsko skupino GZS, in sicer na podlagi predpostavke, da imajo podjetja z več zaposlenimi z visoko stopnjo izobrazbe več potreb po reproduciranju avtorskih del, saj izvajajo intenzivnejše raziskave in razvoj in iz tega naslova ustvarijo več prihodkov in dodane vrednosti.«
Najnižji letni prispevek znaša od štiri do dvanajst evrov za mikropodjetja, najvišji pa od 273 do 1.365 evrov za velika podjetja. »Koliko sredstev bomo zbrali, bomo glede na gradacijo tarife lahko ugotovili šele, potem ko bodo vsa podjetja posredovala potrebne podatke za določitev tarifne skupine za posamezno podjetje v skladu s skupnim sporazumom,« pravijo na Sazorju.
Lahko pa podjetje pod kazensko in materialno odgovornostjo podpiše izjavo, da ne poseduje naprave, ki omogoča fotografiranje, da tovrstne naprave nima v svojih osnovnih sredstvih, je ne najema ali z njo ne razpolaga na katerikoli drugi podlagi, ter da ne naroča fotokopiranja pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja. »Število takšnih izjav je v primerjavi s številom podpisanih pogodb minimalno,« pravijo na Sazorju. Resničnost izjave lahko Sazor preveri z obiskom podjetja in pregledom njegovih prostorov, če odkrije neprijavljeno fotokopirno napravo, lahko podjetju zaračuna dvojno tarifo.
Denar od nadomestil bo Sazor razdelil imetnikom avtorskih pravic.
Odgovor Sazorja
In kako Sazor odgovarja na pritožbe podjetnikov in podjetij, češ da sploh ne kopirajo avtorskih del, ampak zgolj položnice, račune in podobno? »Tarifa je nastala na podlagi primerljivih evropskih tarif in predstavlja res minimalen znesek, saj ta predvideva in zajema zgolj eden do dva odstotka varovanih del v okviru celotnega obsega fotokopiranja, kot je to ustaljena praksa tudi drugod po Evropi, tako da negodovanja res niso na mestu. Ker je spremljanje in poročanje o dejanski uporabi (fotokopiranju) avtorskih del v podjetjih ekonomsko neupravičeno in dejansko neizvedljivo, se je v mednarodnem okolju uveljavila praksa, da se tarifa za fotokopiranje določa pavšalno za subjekte, ki posedujejo naprave, ki omogočajo fotokopiranje, in sicer v odvisnosti od števila zaposlenih v podjetju in vrste dejavnosti, ki jo podjetje opravlja. Dejstvo, da podjetje razpolaga z napravo, ki omogoča fotokopiranje, pomeni, da je podjetju omogočeno fotokopiranje avtorskih del in da, četudi občasno ali zgolj izjemoma, podjetje lahko fotokopira avtorska dela (npr. časopisni članek, razna poročila, tudi interna, ki so avtorsko varovana, pa navodila ali katerekoli drugo delo, ki izpolnjuje elemente avtorskega dela).«
