Novice Svet24

Da je nezadovoljstvo veliko, je sindikat preveril s peticijo. »Začeli smo v Engrotušu, nadaljevali pa jo bomo v vseh večjih trgovskih podjetjih po Sloveniji,« je na današnji novinarski konferenci pojasnil Rožič.

Tina Podbevšek iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra je dodala, da je bila akcija zbiranja podpisa doslej zelo uspešna. V dveh tednih so zbrali 640 podpisov, nekaj jih še čakajo. Ob tem se je Sindikat Tuš Slovenija številčno okrepil za 50 odstotkov, kar je po njenih besedah izjemen uspeh.

Do njih sicer prihajajo informacije, da poslovodje v nekaterih trgovinah peticije mečejo v smeti, da bi preprečili, da bi jih delavci podpisali, kar po besedah Podbevškove ostro obsojajo. »Spet drugje pa so poslovodje trgovke in trgovce podprle in se tudi same podpisale. Pogovarjanje med delavci je ključno, da sindikat postane močan,« je dejala.

Regres tudi v obliki kartice ugodnosti

SDTS je zaradi nezadovoljstva v panogi oblikoval več zahtev, ki so jih naslovili na delodajalske organizacije. Zahtevajo dvig osnovne plače, ki ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače. Prav tako zahtevajo povračilo polnih potnih strokov, regres za letni dopust v višini najmanj 1500 evrov.

»Čeprav smo letos dobili 250 evrov višji regres, je bil ta še vedno izplačan 45 odstotkov na Tuševo kartico, 55 odstotkov v denarni obliki. Jasno je, da zahtevamo celoten regres v denarni obliki,« je poudarila predsednica Sindikata Tuš Slovenija Mirjana Janjić.

Prav tako mora biti v pogodbi o zaposlitvi točno določen kraj opravljanja dela, uprava pa mora zagotoviti, da bo v poslovalnicah dovolj kadra, ki bo pokrival tudi eventualne odsotnosti zaradi bolniških, dopustov itd., zahteva sindikat. Delodajalci morajo, kot so še poudarili, dosledno upoštevati kolektivne pogodbe dejavnosti.

Dobički rastejo, plače ostajajo iste

Rok Šavel

»Da je trgovinska dejavnost ena največjih v državi, ni treba pojasnjevati. Leta 2021 je bilo v gospodarskih družbah zaposlenih 90.357 delavcev, lani je ustvarila 1,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je enkrat več kot leto prej. Prihodki od prodaje so na letni ravni narasli za 25,1 odstotka, brez trgovine z motornimi gorivi pa 5,5 odstotka. Promet se je povečal, dobički so se povečali, plače pa ostajajo iste,« je bil kritičen Rožič.

Ob tem je po njegovih besedah zaposlenih iz leta v leto manj, vseskozi pa se odpirajo novi trgovski centri. »Denar za centre je, za trgovine je, za plače zaposlenih ga pa ni,« je ponovil. Najhuje je po njegovih besedah v maloprodaji.

Pomanjkanje delavcev rešujejo na njihovo škodo

V številnih podjetjih morajo zaradi pomanjkanja delavcev skrajševati obratovalne čase, ob čemer je Rožič opozoril, da prihaja do odkrite in direktne diskriminacije, saj podjetja novim delavcem ponudijo višje plače. Delavci, ki so oškodovani najbolj, so starejši delavci, ki imajo veliko izkušenj. »Dogaja se celo to, da imajo študentje brez delovnih izkušenj višje urne postavke kot zaposleni,« je dejal in pozval k takojšnji odpravi te diskriminacije.

Prav tako po Rožičevih besedah zaradi pomanjkanja kadra prihaja do drugih kršitev delovne zakonodaje. »Delavci ne smejo na malico, prepovedujejo jim in odpovedujejo že dogovorjene letne dopuste, jih kličejo na osebne telefone, ko so prosti, z zahtevo, naj pridejo na delo,« je naštel.

Rožič je ob tem dodal, da se bo letos upokojilo veliko število trgovk in trgovcev. Samo v enem izmed večjih podjetij 600, je dejal.

Nizkocenovni tudi na račun večje intenzivnosti dela

Osebni arhiv

Po trenutno veljavni kolektivni pogodbi je, kot je dodal Rožič, osnovna plača prodajalke 640,71 evra bruto, kar je po njegovem absurd. »Res je, da delavci ne dobijo tako nizke plače, ker jim mora delodajalec skladno z zakonodajo izplačevati 1074 evrov in do tega zneska doplačujejo,« je dejal.

Tudi Andraž Mali iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra je dejal, da trgovska podjetja gledajo le na dobičke, ki jih dosegajo na eni strani s pritiskom na dobavitelje ali na drugi strani s pritiski na zaposlene. »Tu sta predvsem gonilni sili diskontni verigi Lidl in Hofer, ki temeljita na nizkih cenah in zelo visoki intenzivnosti dela, ki je posledica sistematičnega manjka kadra v poslovalnicah. Temu modelu pa vse bolj sledijo tudi ostale, bolj tradicionalne trgovske verige v Sloveniji,« je pojasnil.

Janjićeva je pozvala vse zaposlene v trgovinah, naj se pridružijo podpisovanju peticije, saj bodo skupaj močnejši. »Če ne bomo stopili skupaj, bomo čez 10 let v še slabšem položaju, kot smo danes,« je posvarila.