Vodja največje parlamentarne koalicijske poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da sta se Slovenija in svet zaradi vojne v Ukrajini ter njenih posledicznašla v nepredvidljivem času, ko bo treba mirno in preudarno razmisliti, kako naprej.
Državni zbor mora delovati enotno v dobro Slovenije, saj se večina po navedbah Sajovica nanaša na skupne izzive. Parlamentarni postopek pa po njegovih besedah ni igranje na gol, temveč predstavlja pot do cilja, o katerih na koncu odloča tisti, ki ima najmanj 46 glasov. Koalicija Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so sicer na aprilskih volitvah v državni zbor dobili skupno 53 poslanskih mandatov.
Povolilna juha se ne bo pojedla tako vroča
Glede možnosti sodelovanja z opozicijskima SDS in Novo Slovenijo Sajovic odgovarja, da se po njegovem prepričanju »povolilna juha ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala«. »Želim si, da prevladajo razum in vsebinske rešitve. Da kadar je kaj dobrega, to podpremo vsi, če je pa slabo, je zato, da človeka ne odnese, korektiv konstruktivne opozicije povsem na mestu,« je dodal Sajovic.
Po njegovi oceni pretekli sklic državnega zbora ni bil po meri državljanov, kar so z volilno udeležbo in rezultatom jasno pokazali tudi na aprilskih državnozborskih volitvah.
Kot je dejal Sajovic, so volivci na letošnjih parlamentarnih volitvah izvolili »posadko slovenske ladje, vseh 90 poslancev«, ti pa morajo okoli tega, kar je dobro za Slovenijo, iskati enotnost in graditi partnerski odnos. »Petindevetdeset odstotkov stvari, o katerih se bomo pogovarjali v tej hiši, nima nobenega ideološkega predznaka. Urediti moramo zdravstvo, se pripraviti na izzive draginje in morebitni ponovni val epidemije jeseni,« je poudaril.
Vodja največje poslanske skupine sicer pričakuje enakovreden položaj, spoštovanje in medsebojno razumevanje izvršilne in zakonodajne veje oblasti, torej tako vlade kot tudi parlamenta.
Ne nagajanje, spodbuda k razmisleku?!
SDS, ki se je po dveh letih s čela države preselila v opozicijo, instrumentov, ki so jim pri delovanju na voljo, ne bo zlorabljala. Uporabili jih bodo, če bodo ocenili, da je to potrebno, je zagotovila vodja poslancev SDS Jelka Godec.
Stranka je takoj po volitvah napovedala, da bodo v opoziciji delovali konstruktivno, a je poslanska skupina nato na ustanovni seji državnega zbora v parlamentarni postopek vložila več deset zakonskih predlogov, med drugimi tudi glede medijske zakonodaje. Teden za tem pa so vložili tudi pobudi za razpis posvetovalnega referenduma na predlog sprememb zakona o vladi in predlog zakona o Radioteleviziji (RTV) Slovenija.
Poslanka Godec ob pomislekih, da se obeta obdobje številnih referendumskih pobud, vztraja, da so s posvetovalnim referendumom na zakon o vladi le želeli spodbuditi novo koalicijo k razmisleku, ali si v Sloveniji želimo vlado s skoraj 20 ministrstvi.
Na podlagi delovanja v vladi Godčeva pričakuje uspešno sodelovanje z NSi tudi v opoziciji. Ob tem dodaja, da vsaka od poslanskih skupin deluje skladno s svojim programom, na podlagi katerega so ji volivci zaupali mandat.
Opozicijski partnerici sta že stali na različnih bregovih ob začetku aktualnega sklica DZ. V NSi namreč niso prispevali poslanskih podpisov pod omenjeni pobudi za razpis posvetovalnih referendumov, prav tako je SDS zaradi predloga NSi, da stranki pripada predsedniško mesto v komisiji za nadzor javnih financ, ki ga je podprla tudi koalicija, izgubila predsedniško mesto v delovnih telesih DZ.
SD bo vodil dialog z vsemi
Vodja poslancev SD Jani Prednik je ocenil, da nov sklic DZ ne bo nič manj zahteven od preteklega, bo pa drugačen, predvsem glede umirjanja političnega diskurza. Hkrati poudarja, da so Socialni demokrati stalnica DZ, imajo izkušnje z delovanjem v opoziciji in koaliciji, pod njegovim vodstvom pa bodo odprti in bodo vodili dialog z vsemi, obljublja.
Prednik, ki je vodenje poslancev SD prevzel od dolgoletnega vodje Matjaža Hana, zdaj gospodarskega ministra, pričakuje, da se bo nivo političnega diskurza z novim mandatom DZ nekoliko umiril. »Upam, da bodo vsi, ki so naklonjeni malo bolj ostremu diskurzu, spoznali, da to ne pelje v napredek, in se bomo kljub morda včasih različnim stališčem usedli za isto mizo ter našli rešitve, ki bodo vsem v korist,« je dejal.
S prvimi koraki je opozicija, ki je takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložila več deset predlogov zakonov, po vložitvi predloga sprememb zakona o vladi pa so v SDS zanj predlagali posvetovalni referendum, po Prednikovem mnenju nakazala smer svojega delovanja. »Sami to imenujejo pomoč koaliciji in vladi, vendar menim, da tem besedam niti sami ne verjamejo,« je dejal.
V koaliciji so po njegovem prepričanju tudi ob večjem številu novincev, ki v poslanske klopi sedajo prvič, pripravljeni na izzive parlamentarnih postopkov, levosredinska koalicija pa bo zdržala cel mandat. Pri tem bosta morali z roko v roki sodelovati tudi dve, sicer z ustavo ločeni izvršilna in zakonodajna veja oblasti, vlada in parlament, meni Prednik.
Ob volilnem rezultatu, ki je stranki prinesel sedem poslanskih mandatov, kar je tri manj kot ob zadnjih parlamentarnih volitvah, zatrjuje, da bodo Socialni demokrati stalnica v parlamentu, saj so izkušeni in vedo, kako se odzivati tudi v najbolj kritičnih trenutkih.
Prepričan je, da se stranki kljub prvotnemu nezadovoljstvu dela članstva zaradi slabega volilnega rezultata ne bo »zgodil novi Desus«. Poslanska skupina bo po njegovih besedah v tem mandatu opravila svoj del v parlamentu, ministri s svojimi ekipami svoj del v vladi, rezultat pa se bo SD obrestoval na naslednjih parlamentarnih volitvah.
»Borci proti radikalno levim zablodam koalicije«
Naloga NSi v opoziciji je oblikovati desnosredinsko alternativo trenutni vladi, sicer pa bodo delovali umirjeno in korektno, a nepopustljivo v opozarjanju na »zablode koalicije,« napoveduje vodja poslancev Janez Cigler Kralj. Možnosti sodelovanja s koalicijo pri posameznih projektih ne izključuje, a bo morala ta najprej pridobiti zaupanje NSi.
NSi bo v opoziciji pozorno spremljala predloge vladne koalicije, »bomo varuhi dobrih rešitev in borci proti radikalno levim zablodam koalicije,« je v pogovoru za STA dejal Cigler Kralj. Nadzorna vloga opozicije v sklicu, v katerem se lahko vladna koalicija zanese na podporo najmanj 53 poslanskih glasov, je po njegovi oceni bistvena.
Meni, da je treba spoštovati razmerja med koalicijo in opozicijo, pri čemer prvi pripada odgovornost za postavljanje vlade, upravljanje države in vodenje državnega zbora, vloga druge pa je biti močan nadzornik.
Po njegovih besedah pa NSi ne bo ostala zgolj pri opozarjanju na »zgrešene poteze«, ampak bodo uporabili vsa politična sredstva, ki so opoziciji v parlamentu na voljo. Zatrjuje, da posameznih načrtov ne bodo blokirali zaradi blokade same, temveč se bodo najmočnejših opozicijskih orodij posluževali, ko bo to res potrebno, sicer pa bodo dejavni tudi z vlaganjem lastnih zakonskih predlogov.
O morebitnem enotnem in usklajenem delovanju opozicije Cigler Kralj zatrjuje, da bo NSi zavzela držo, ki so je državljani navajeni, pri svojem delu pa bodo izhajali iz programa stranke. Ključne prioritete zanje bodo dobro poslovno okolje, vsem dostopno javno zdravstvo in okrepljena družinska politika.
V NSi tako denimo niso prispevali poslanskih podpisov pod predloga za razpis posvetovalnega referenduma na predlog sprememb zakona o vladi in predlog zakona o RTV, saj da se ne pridružujejo posameznim pobudam, ki se jim »trenutno v smislu procesa ne zdijo niti smiselne niti konstruktivne«.
Levica potiho pričakovala nekonstruktivno opozicijo
Glede na prve korake iz vrst opozicijskih SDS in NSi, ki sta že vložili več deset predlogov zakonov, v SDS pa so s predlogom za posvetovalni referendum začasno ustavili spreminjanje zakona o vladi po meri nove koalicije, vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec ocenjuje, da se v tem mandatu državnega zbora koaliciji ne obeta sodelovanje s konstruktivno opozicijo, a da so po tihem to tudi pričakovali.
»Videli smo, da desnica poraza na volitvah ni tako zlahka sprejela, tako da lahko računamo na vse možne postopkovne cokle, ampak tudi to je del parlamentarizma,« meni. Poudarja, da so slednje vedno zagovarjali tudi v Levici, ko so se soočali z očitki, da poskušajo izigravati parlamentarne postopke.
Ocenjuje, da je koalicija dobro pripravljena na s parlamentarnimi postopki podkovano opozicijo in bodo tvorno sodelovali pri premagovanju vseh ovir, da »bomo lahko delali, kar je v našem načrtu«.
Vatovec ob tem pričakuje tvorno sodelovanje med državnim zborom in vlado tudi zato, da bodo posamezni zakonodajni predlogi čim bolj usklajeni in dodelani v največji možni meri.
Levica je najmanjša politična stranka, ki se je na aprilskih volitvah uvrstila v državni zbor, tokrat pa je prvič v zgodovini uradno del vladne koalicije. Kljub temu Vatovec zatrjuje, da se delo poslanske skupine ne bo spremenilo. Med prednostmi koalicijskih strank v državnem zboru je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo izpostavil dvig parlamentarnega nivoja razprave. Državljani so se po njegovem prepričanju v zadnjih dveh letih »najedli« trenj, ki so se izza zidov hrama demokracije prenašala tudi v njihova vsakodnevna življenja. »Lahko smo včasih razgreti ali pa bolj agresivni v svojih izmenjavah stališč, a to nikakor ne pomeni, da moramo biti žaljivi,« je poudaril.
O tem, kako ostri bodo pri brzdanju svojih poslancev s posameznimi radikalnimi stališči, med njimi je v preteklosti prednjačil Miha Kordiš, pa vodja poslanske skupine Levica pravi, da poskušajo stališča znotraj stranke poenotiti. Če se bodo pojavljali primeri, ko bo posamezne poslance »zaneslo«, pa bodo poskušali najti primernejše načine za izražanje stališč, je pojasnil Vatovec.
