"Glede na definicijo Mednarodne organizacije dela (ILO) je tisto, ki odgovarja na želje, potrebe in pričakovanja ljudi v njihovem delovnem življenju", je v uvodnem nagovoru današnjega dogodka opozoril državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac. "Prinaša priložnosti za produktivno delo, pravičen dohodek, varnost na delovnem mestu in socialno zaščito družini, zagotavlja možnost za osebni razvoj in družbeno vključevanje", je naštel." Zaposlenim omogoča, da izrazijo svoje skrbi, se organizirajo in sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja ter zagotavljajo enake možnosti in obravnavo ne glede na spol...", je dodal. Poudaril je, da pa temu vedno ni tako in izpostavil obsojanja vredno izkoriščanje tujih delavcev v podjetjih Marinblu in Selea iz Kozine, ki je prišlo na dan prejšnji teden. "Vedno znova nas presenetijo dogodki, ko se seznanimo s slabimi delovnimi pogoji za delavce, in nas opomnijo, da dostojno delo ni nekaj, kar je samoumevno, in da si je treba zanj konstantno prizadevati,"je dejal.
Po njegovih besedah je v povezavi z dostojnim delom potrebno izpostaviti tveganje za nastanek elementov prekarnosti, ki vnaša negotovost v delo in življenja ljudi in siromaši javne blagajne. Stopnja prekarnosti pri nas sicer upada, se pa po drugi strani povečuje delež nestandardnih oblik dela, zato so potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev in socialne zaščite nestandardno zaposlenih oseb, da bi delo postalo dostojno za vse.
Maljevac ocenjuje, da je pred ministrstvom veliko izzivov, kot naprimer vzpostavitev mehanizmov za vključujoč trg dela, kjer nihče ne bo spregledan, posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam na trgu dela, delavce opolnomočiti o pravicah, ob tem pa krepiti vseživljenjsko učenje in ustrezna usposabljanja in izobraževanja ter izvajati aktivne politike zaposlovanja, ki bodo prilagojene potrebam posameznika in bodo vodile v kakovostne in trajnostne zaposlitve.
Tudi Branko Meh, predsednik OZS je najprej opozoril na dogajanje v podjetjih iz Kozine in dejal, da takšna podjetja v Sloveniji nimajo prostora. Po njegovih besedah morajo obrtniki in podjetniki delavcem zagotoviti varna delovna mesta, saj jim to nenazadnje nalaga tudi zakon. Zatrdil je, da to tudi počnejo." Delodajalec mora biti v sožitju s svojimi delavci, saj vsi živimo od skupnega dela", je opozoril. Izpostavil je, da zaradi tega ne želi govoriti o minimalnih temveč o dostojnih plačah, s katerimi si bodo delavci lahko privoščili njihove storitve in proizvode in ne le golega preživetja. "Tako delodajalci kot ministrstva in sindikati moramo stopiti skupaj in narediti nekaj dobrega za slovensko podjetništvo in slovenskega delavca," je sklenil Meh.
Namestnik generalnega direktorja ZRSZ Marko Bošnjak, pa je poudaril, da je ILO takoj po finančni krizi v letih 2013, 2014, dostojno delo postavil za enega od strateških ciljev. Dodal je, da je ZRSZ k doseganju tega cilja pripomogel, na kar kažejo tudi današnje razmere. "Primeri slabe prakse s Kozine so nekaj, proti čemur se je treba boriti, saj je dostojno delo temeljna človekova pravica." Dodal je, da se je raven izboljšala, da pa je treba na tem delati še naprej.
Zaključna konferenca projekta Dostojno delo za vse, ki danes poteka v Ljubljani, širšo javnost obvešča o standardih dostojnega dela. Zavod projekt vodi v sodelovanju z OZS, Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti in norveškim zavodom za zaposlovanje. Norveška projekt tudi sofinancira in sicer v višini 82, 1 odstotka.
