Novice Svet24

Bila je trn v peti lobijem v zdravstvu in z njimi povezanim odločevalcem. Njenega predloga reforme niso podprli in je prenehala delovati, je pa gradivo ena od podlag za delo ministrske ekipe pri reformiranju zdravstvenega sistema. Obljubljajo odpravo dolgih čakalnih vrst v najkrajšem mogočem času, boljše plačilo za kakovostno delo vseh v zdravstvu, izenačitev honorarjev za dodatno delo v bolnišnicah s tistimi pri zasebnikih. Pripravljen je osnutek interventnega zakona. Reorganiziran sistem naj bi zaživel leta 2025.

Česa ste se lotili takoj? Kakšno ekipo ste pripeljali s seboj?

Izbral sem ekipo, za katero ocenjujem, da je v tem trenutku najboljša mogoča. Želimo si delati zavzeto in odločno. Za dobro vseh nas si želim, da nam uspe to, kar ni še nikomur. Prepričan sem, da je to zgodovinska priložnost. Pri izbiri sta bili vodilo strokovnost in izkušenost. Po primopredaji smo se takoj lotili nove organizacije ministrstva. Ekipo tvorijo državni sekretarji Tadej Osterc (odgovoren za sekundarno in terciarno raven zdravstva), Breda Božnik (odgovorna za primarno raven in domove ostarelih), Aleksandra Lah Topolšek (odgovorna za zdravstveno nego), Mirta Koželj (vodja zdravstvenega sveta), Dorjan Marušič (zunanji sodelavec, vodja strateškega sveta za prenovo in strategijo razvoja zdravstvenega sistema), Erik Brecelj (član zdravstvenega sveta), Aleš Šabeder (vzpostavil bo urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvenem sistemu, ki bo pozneje neodvisna agencija), generalna sekretarka je Tanja Maršič, vodja kabineta Sandra Kašca, Iztok Kos je direktor direktorata za zdravstveno varstvo, svetovalka ministra je Tjaša Vidic (odgovorna za strateške projekte in tudi za komuniciranje z vlado ter premierjem). Nov organigram mora biti potrjen in delujoč do konca junija, vključno z vsemi nosilci. Ministrstvo mora biti povsem operativno. Tekoči posli potekajo, predstavili smo se zaposlenim, med njimi iščemo kadre, ki bi prevzeli vodenje sektorjev.

»Proti koncu leta bi morali biti vidni prvi rezultati skrajševanja čakalnih vrst; krivulja bi se morala obrniti. Že takrat bodo ljudje lažje prišli do oskrbe v osnovnem zdravstvu. Do jeseni prihodnje leto bi moralo na najbolj kritičnih področjih obveljati največ pol leta čakanja.«

Kateri so strateški temelji interventnega zakona?

Predlog interventnega zakona je že spisan, nastal je v zelo ozki ekipi. Pregledali so ga pravniki, začenjamo usklajevanja. Ključni poudarki so opredelitev deficitarnosti poklicev v zdravstvenem sistemu, kar je podlaga za nagrajevanje posameznih skupin v zdravstvu zunaj obstoječega sistema plač javnih uslužbencev. Posebna točka je opredelitev deficitarnosti, ki bo omogočila lažje in hitrejše pridobivanje kadra iz tujine. Poudarjeno je spremenjeno nadziranje vseh ustanov, katerih ustanoviteljica je država. Gre za novo strukturo svetov zavodov, ki bodo manjši, vitalnejši in vsaj predsedniki naj bi to delali profesionalno.

Torej bodo člani svetov zavodov strokovnjaki, ne več izbranci vladajoče koalicije?

Tako je. Sistem potrebuje strokovne in kompetentne svete zavodov, člani bodo izbrani na podlagi razpisa. Za to bo skrbel urad za nadzor, nabave in investicije, tam bo tudi služba za nadzor. Iščemo strokovnjake ekonomiste, pravnike in zdravstvene delavce, ki vsi poznajo zdravstveni sistem.

Je v Sloveniji dovolj takšnih kadrov?

Da. Po naši oceni imamo v Sloveniji dovolj kakovostnih kadrov.

Bobo

Obljubljate pol milijarde dodatnega denarja za zdravstvo. Kje ga boste dobili? Bo nujno zadolževanje?

V zadnjih dveh letih je bilo zdravstvu dodeljenega zelo veliko denarja, zato se je država tudi zadolževala. Denar je v sistemu, našli ga bomo. Delno je na računih zdravstvenih zavarovalnic, delno na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj namreč v letih 2020 in 2021 veliko elektivnih storitev ni bilo opravljenih. Natančna revizija bo pokazala, koliko je tega neporabljenega denarja iz let 2019, 2020 in 2021. Po naših podatkih gre za približno 200 milijonov evrov. Te rezerve bomo v prvi fazi porabili za opravljene storitve in vse, kar bo nujno. Preostali denar bomo zagotovili s prerazporeditvami.

Kakšnimi, kje?

To bomo uskladili s predsednikom vlade in finančnim ministrom. Predsednik vlade je poudaril, da bo ta denar zagotovljen. O tem ni dvoma! Namenjen bo za delovanje sistema za 18 mesecev – za stabilizacijo, umiritev in nekakšen vnovični pogon sistema na raven leta 2019.

Bo torej tudi denar za plačilo vseh letos in prihodnje leto opravljenih storitev, ki bodo presegle že s sklenjenimi letnimi pogodbami o delu z ZZZS opredeljene obsege dela?

Izračunali smo, da bi 500 milijonov evrov zadoščalo tudi za vse to.

Je v to vsoto zajeto boljše plačilo zdravstvenih timov, da bodo dodatno delali v matičnih bolnišnicah tudi popoldne?

To je del interventnega zakona – da izenačimo plačila za popoldansko delo v matičnih bolnišnicah in da bodo primerljiva s honorarji pri zasebnikih. Tako bodo prostori in oprema v javnih bolnišnicah polno izkoriščeni.

»Ta trenutek bi, kot ocenjujemo, izstop zdravnikov iz sistema plač javnih uslužbencev povzročil dokončni razpad tega, kar imamo. In tega si preprosto ne moremo privoščiti!«

Kaj boste torej izpeljali do konca junija in do konca leta?

Do konca junija celotno reorganizacijo ministrstva, vpeljavo novega organigrama v delujoči urad, ki je na novo ustanovljen, vključno z vsemi pravnimi podlagami in zaposlenimi. Čez tri mesece bo nared drugačna covidna strategija, določili jo bomo glede na pričakovani obseg epidemije. Septembra bo znano, kako bo vodena. Proti koncu leta bi morali biti vidni prvi rezultati skrajševanja čakalnih vrst; krivulja bi se morala obrniti. Že takrat bodo ljudje lažje prišli do oskrbe v osnovnem zdravstvu – do družinskega zdravnika ali vsaj do zdravljenja. Sklenili bomo tudi dogovor z zaposlenimi v zdravstveni negi, da ne bo več bega iz tega poklica.

Zdravstvena nega zahteva tudi sprejem standardov in normativov.

Tega v pol leta ne bo mogoče izvesti, se bomo pa dogovarjali. Implementacija je predvidena leta 2023.

Covidno strategijo bo vodil NIJZ. Jeseni bo najbrž novi val epidemije, bo treba zapirati dejavnosti? Nekateri dvomijo o predlaganem švedskem modelu, saj precepljenost ni niti 60-odstotna ...

Na ta in podobna vprašanja bo konec junija odgovoril epidemiolog Mario Fafangel. Vse to bo opredelila stroka. Do konca poletja bo znana strategija, ki bo odgovorila, na kakšni podlagi se bo spreminjal zdravstveni sistem, da bo v njega umeščeno tudi covidno zdravljenje na način, da ga ne zapiramo. Zdravstvenega sistema in izvajanja dejavnosti ne bomo ustavljali, razen v objektivno »vojnih« razmerah. Ker ne vemo, kako močan bo novi val epidemije, moramo biti pripravljeni na vse možnosti. Kriteriji bodo nared najpozneje do 15. septembra.

Kje boste zagotovili dovolj covidnih postelj? Bodo domovi ostarelih spet imeli ločene cone za okužene, kar se ni potrdilo za najboljše. Kaj pa ureditev posebnih objektov za zdravljenje okuženih?

Dve leti sta pretekli, denar je bil porabljen, nihče pa se temu ni posvetil in zdaj tega ni mogoče vzpostaviti. Če bi se tega lotili leta 2020, bi te objekte imeli. Najti bo treba srednjo pot in tudi v epidemiji ohraniti najvitalnejše dele zdravstvenega sistema. Zbrali bomo pozitivne izkušnje, ne bomo ponavljali storjenih napak.

Med nujnimi nalogami je odprava zagat v osnovnem zdravstvu, vključno s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Za to en mandat ne zadošča.

Zagotovo ne na način zagotoviti dovolj novih zdravnikov. Sestajamo se z akterji v primarnem zdravstvu, v izdelavi je načrt, izvedljive predloge bomo poskušali takoj vpeljati v sistem. Usklajevali se bomo vsaj enkrat na mesec, saj moramo zmanjšati pritisk na osnovno zdravstvo in poskrbeti, da bodo bolniki prišli do zdravljenja. Zato bomo zdravstvene time razbremenili administriranja.

Torej boste zaposlili dodatne administratorje?

Da, ena od mogočih rešitev je dodatni administrativni kader.

Boste povabili k sodelovanju tudi upokojene kadre?

Da, če bodo želeli delati. Preučili bomo vse možnosti in poskrbeli za boljše plačilo za opravljeno delo.

Poklica specialista družinske medicine in medicinske sestre opredeljujete za deficitarna, kar pa mladih ne bo spodbudilo za to delo. Tudi o povečanem vpisu na medicinski fakulteti se zdravniška zbornica in ministrstvo za šolstvo izgovarjata na potrebo najprej za to zagotoviti mentorje in prostore, ki jih ni. Vaš komentar?

Gre za nesorazmerje in slabo komunikacijo obojih pri pripravi strategije. Povečanje vpisa je odvisno od medicinskih fakultet v sestavi ministrstva za šolstvo, ki mora pri tem tvorno sodelovati. Se pa gotovo že vsi akterji v zdravstvenem sistemu zavedamo, da smo na prelomnici in da je zato odveč večno ponavljati zgodbe, ki ne pijejo vode. Hitro moramo izdelati posnetek razmer in vsi stopiti korak nazaj, da bomo lahko naredili dva naprej! Te probleme moramo začeti reševati in s tem, kar imamo, takoj umiriti sistem, ga stabilizirati in doseči zgornjo mejo možne učinkovitosti v prid zdravljenja prebivalstva. Zbrati moramo stvarne podatke, jih javno predstaviti hkrati s skrajnimi mejami sistema. Od tod dalje pa so nujne jasno zakoličene strukturne spremembe.

Predvideli ste možnost zvišanja glavarinskih količnikov na podlagi prostovoljnega soglasja zdravnikov družinske medicine. Tako bi nekateri spet prevzeli več pacientov. A do znižanja teh količnikov pred leti je prišlo zaradi izgorevanja in premalo časa za zdravljenje vsakega bolnika posebej ...

Če bo soglasje za to zvišanje prostovoljno, bodo nekateri zdravniki to podprli. Nesporno je, da vsi v sistemu nismo enaki: eni bodo delali več, drugi manj. Nikogar ne bomo v nič silili, z nikakršnim ukazom. To ni naš namen. A delati bo treba.

Kompetence v zdravstveni negi so nerešen problem. Ustanavljate direktorat za zdravstveno nego na ministrstvu. Kaj bodo medicinske sestre s tem pridobile?

Pridobile bodo možnost aktivno sodelovati v pripravi strategije in razvoja zdravstvenega sistema, dobile bodo aktivno vlogo v implementaciji standardov in normativov, slišane bodo do te mere, da bodo na ravni sistema pojasnile, kje in kakšna je njihova vloga, kje se vidijo in, navsezadnje, postale bodo aktivne pogajalke – sodelujoči člen v verigi odločanja in izbire v zdravstvenem sistemu; vse v okviru ministrstva za zdravje. Vsega tega zdaj nimajo.

Primorske novice

Kako si zamišljate izpeljavo cilja: manj napotovanja na sekundarno raven. Je to mogoče brez negativnih posledic?

Da, in to tako, da bodo na primarni ravni dobili zares plačane prav vse storitve, ki jih bodo opravljali (denimo vstavitev urinskega katetra, šivanje rane ...). Veliko zdravnikov v osnovnem zdravstvu si vse to in še marsikaj želi delati, morajo pa biti za vse to zares plačani. Po novem bodo.

Primanjkuje tudi specialistov urgentne medicine, so pa prav urgentni centri zelo oblegani. Kakšno pomoč jim boste namenili?

Ko bomo uredili primarno raven, ki bo začela delati »na polno«, bo tudi pritisk na urgentne centre manjši. Bo pa treba istočasno urediti mrežo nujne medicinske pomoči, saj projekt urgentnih centrov ni dokončan. S kadrom, ki ga imamo, bo treba poskrbeti, da se ti centri ne sesujejo, prisluhniti tistim, ki tam delajo, in najti kompromis med primarno ravnjo, urgentnimi centri in sekundarno dejavnostjo.

Vam bo res uspelo skrajšati in očistiti čakalne vrste v pol leta?

V šestih mesecih pričakujemo natančen posnetek razmer, morda že prej. Prvi učinki ukrepov bi morali biti vidni do konca letošnjega leta. Do jeseni prihodnjega leta bi moralo obveljati, da bi na najbolj kritičnih področjih čakali največ pol leta.

Kako boste določili maksimalne čakalne dobe za vse storitve? Najbrž bo čutiti odpor nekaterih izvajalcev.

Sistem je enovit. To strategijo bomo zastavili v sodelovanju z ZZZS, plačnikom storitev in z izvajalci poiskali srednjo pot. A delati bo treba, odpor gor ali dol! Našli bomo način, ki se je v tujini izkazal za učinkovitega. Upoštevali bomo dobre prakse iz tujine.

Bo informacijski digitalizirani sistem res celovit in neposredno povezan z vsemi ambulantami? Kdaj?

To, da še vedno nimamo takšne informatizacije in digitalizacije v sistemu, je namerno. Zelo veliko je namreč različnih dobaviteljev te opreme in tudi informacijskih sistemov in nikoli ni prišlo do resnične vpeljave zares enotnega ali povezanega informacijskega sistema za vse in povsod. Tudi to je ena ključnih nalog novega direktorata za digitalizacijo. Prvi učinki morajo biti vidni po letu dni, po poldrugem letu bo implementiran enak sistem. Za v celoti povezan enovit sistem pa bo potrebna strukturna sistemska sprememba. Če ne bo težav, ga bomo vzpostavili v treh letih.

Tudi za digitalizacijo je potreben dodaten denar. Ga boste uspeli zagotoviti?

Moramo ga zagotoviti!

Kdo bo novi skrbnik čakalnih seznamov?

To bomo določili na koncu, v tripartitni pogodbi med ministrstvom za zdravje, ZZZS in NIJZ.

Se bo vloga koncesionarjev v zdravstvenem sistemu kaj spremenila? Nekateri namreč določenih vrst storitev nočejo prevzeti.

Vsak koncesionar ima v koncesijski pogodbi določeno, kaj je dolžan delati. Nikogar ne moremo v nič prisiliti. Koncesionarji so del javnega zdravstvenega sistema in to ostaja. Moramo pa najti način, da bodo vsi delali in dobili vse, kar so opravili, plačano. Treba bo urediti tudi nekaj temeljnih vprašanj – od deleža koncesionarjev do mreže in uskladiti vse zahteve ter vloge v na novo postavljenem zdravstvenem sistemu. Vse to bo nared čez dve leti.

»Precej silovito smo zagrizli v zdravstveni sistem, ki je bil 30 let nedotakljiv. Zelo silovito smo se lotili najprej reorganizacije ministrstva za zdravje, ki je tudi bilo nedotakljivo. Silovito se bomo lotili spremembe nadzora nad bolnišnicami. Tako seveda posegamo v ustaljene tokove.«

Zakaj je sistem zašel v stanje tik pred sesutjem?

Sistem je v veliki krizi. Vsi so se umaknili in branijo le svoje položaje. Bi ga pa grobi posegi povsem sesuli. Načrtovani koraki vodijo v pripravo novega zdravstvenega sistema, saj so bili posegi zadnjih 15 let le delni in so učinkovali le kratek čas. Bili so le gašenje požarov. Delni gasilski posegi potiskajo sistem na pogorišče. Tako smo denimo imeli zakon o sanaciji bolnišnic. Te so med epidemijo prejemale veliko denarja, sočasno so se podaljšale čakalne vrste, saj se posegi niso izvajali. Zdaj, ko tega dodatka ni več, pa imajo spet skoraj vse izgubo.

Zelo resno je vprašanje, zahtevo je postavil Fides, o izstopu zdravnikov iz javnega plačnega sistema.

Glede tega smo v koaliciji jasni: ne podpiramo izstopa zdravnikov iz javnega plačnega sistema, smo pa za drugačno ureditev sistema plač javnih uslužbencev, ker zdravstveni sistem tako ostane celovit. Znotraj tega sistema bomo poiskali rešitve za vse plačne sisteme oziroma za vse zaposlene. Kompromise bomo iskali za skupno pogajalsko mizo. Ta trenutek bi, kot ocenjujemo, izstop zdravnikov iz sistema plač javnih uslužbencev povzročil dokončni razpad tega, kar imamo. In tega si preprosto ne moremo privoščiti!

Kaj če bo Fides na vse načine pritiskal? Vaš predhodnik mu je marsikaj obljubljal in zato razbesnel ostale zdravstvene sindikate ...

Vsi moramo skupaj sesti za pogajalsko mizo. Koalicija je sestavila pogajalsko skupino, pogajati se bomo začeli z vsemi sindikati v javnem sektorju. Zavedamo se, da je treba spremeniti sistem plač javnih uslužbencev, in septembra bo vlada podala predloge. Videlo se bo, kako blizu in kako daleč smo si.

Se boste pogajali istočasno z vsemi sindikati v zdravstvu?

Z vsemi hkrati. Zdravstvo je enotno, v tem sistemu delujejo vsi, za vse potrebujemo dober in spodbuden plačni sistem. Izravnati moramo porušena plačna razmerja in najti način, kako zadovoljiti vse. Seveda pa skozi ta del implementirati standarde in normative – da bodo za standard običajnega stoodstotnega dela vsi plačani, in hkrati najti način, kako plačati tiste, ki bodo delali več, in kako ne plačati tistih, ki delajo manj.

V načrtu je čim prej pridobiti nove zdravnike in medicinske sestre iz tujine. A ti kadri z območja nekdanje Jugoslavije raje odhajajo drugam v EU.

Tudi nanje še vedno računamo, moramo pa jim ponuditi primerne razmere za delo – z opredelitvijo deficitarnih poklicev v zdravstvu, ustreznimi plačami, stanovanji, krajšimi postopki za zaposlitev ...

Primorske novice

Kako boste reorganizirali bolnišnice?

To je dolgoročna zakonodajna naloga. Postaviti moramo mrežo – skozi testni interval bomo vpeljali spremenjeno strukturo vodenja oziroma nadziranja sveta zavodov – in doreči želeno obliko javnih zavodov. Gre za sistematski in sistemski pristop v obliki krovnega zakona o zdravstvenem sistemu. Izbrati moramo tipologijo zdravstvenega sistema, ki v tujini deluje, in ga vešče implementirati v naš prostor ter vse to zapakirati v en celovit zakon.

Prvi učinki ukrepov naj bi bili vidni čez pol leta in čez poldrugo leto. Kaj pa, če se kje zatakne?

Poročali bomo, kaj nam je uspelo in kaj ne. Če nam kaj ne bo uspelo, tega ne bomo skrivali in bomo pojasnili vzroke ter poiskali najboljši način, kako izpeljati zastavljeno.

Zagotovo boste deležni tudi polen pod noge in odpora nekaterih akterjev v sistemu?

Vse to doživljamo že od prvega dne dalje. Precej silovito smo zagrizli v zdravstveni sistem, ki je bil 30 let nedotakljiv. Zelo silovito smo se najprej lotili reorganizacije ministrstva za zdravje, ki je tudi bilo nedotakljivo. Silovito se bomo lotili spremembe nadzora nad bolnišnicami. Tako seveda posegamo v ustaljene tokove; v sistem, kjer vse poteka po neki inerciji. Ko poskušaš zadeve spremeniti na bolje, posežeš tudi v denarni tok.

Denar pa je pogosto povezan s korupcijo. Se bojite groženj iz teh krogov?

Ne bojim se. Pričakujemo pa lahko vse. Zdravstveni sistem se približuje petim milijardam evrov na leto in je največji v državi. Ta denar vedno je, ne glede na sprotne dogodke, saj ga zberemo in zagotovimo vsi državljani. Od tega je po naši oceni od 300 do 400 milijonov evrov ustaljenih provizij. S spremembo sistema neposredno posežeš v velik denar. Če bo karkoli sporno, bomo to obelodanili in vse te interesne skupine bodo dobile imena, priimke, obraze. Kar smo si zastavili in na volitvah za to dobili mandat, bomo izpeljali. To je zaveza predsednika vlade dr. Roberta Goloba, to je moja zaveza predsedniku vlade in ljudem ter od tega ne odstopamo. Grožnje gor ali dol!

Znani ste kot oster kritik nepravilnosti in zdravstvenih ministrov. Imate pa v ekipi kar dva bivša ministra.

Res sem do zdaj še vsakega zdravstvenega ministra kritiziral, tudi tadva. Tudi jaz bom deležen kritik, in če bodo objektivne, jim bom prisluhnil. Oba bivša ministra sem povabil k sodelovanju, ker sta na svojih področjih velika in priznana strokovnjaka ter bosta veliko prispevala k izpeljavi ciljev. Sem pa zdaj v vlogi ministra že sam opazil, kakšen pritisk je to, in zdaj bolje razumem tudi nekatera pretekla ravnanja omenjenih dveh. Minister je vpet v delo od zore do mraka, mora biti ves čas na voljo, ni urnika. Imeti mora srečno roko pri izbiri ekipe, najpomembnejše pa je, da ima popolno podporo predsednika vlade. To imam, tega do zdaj ni imel noben moj predhodnik. Če sta premier in vlada osredotočena na zdravstvo ter so vsi mogoči resursi uprti v to, nam lahko uspe.

Boste k sodelovanju pritegnili tudi kakšnega strokovnjaka iz tujine?

To ostaja odprto vprašanje, jasnejša slika bo vidna po izdelavi ocene vseh kritičnih točk – denimo delovanja bolnišnic z izgubo, ki je na primer spet ogromna v ljubljanskem kliničnem centru. Ko bo treba nujno odločno ukrepati, se lahko zgodi, da bi k sodelovanju povabili tudi kakšnega tujega strokovnjaka, ki ima s tem v tujini dobre izkušnje in je (bil) uspešen.

Vsi ministri do zdaj so se lotili prenove košarice pravic in pred njo obstali. Kaj načrtujete vi? Boste združili obvezno in dopolnilno zavarovanje?

Nihče še ni prišel do dna ne dopolnilnemu ne obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, pa tudi ne univerzalni pravici do zdravljenja, ponesrečeno imenovani košarica pravic. Vlada prepričanje, da plačujemo vse in bi zato vse morali imeti. Sistem ni pregleden, ni transparenten; je namerno zamotan, da lahko vsak počne, kar hoče. Uvajamo drugačen pristop, zato postavljamo strateški svet in zagovarjamo izbiro tipologije zdravstvenega sistema, ki funkcionira v Evropi. Tipologija je različna: imamo angleški in finski model, pa avstrijski, nemški, švicarski model, imamo nizozemski model ... Vsi se spreminjajo, a delujejo. Zato se moramo odločiti, katerega izbrati in kako ga umestiti v naš sistem tako, da ga ne zrušimo. Odgovori morajo biti znani po 18 mesecih, ko bodo nared vsi izračuni in podatki, kaj in zakaj je za nas najprimernejše. Cilji so: univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev; kaj dobimo za javno zbrani denar; zagotoviti, da je javno zdravstvo pravica pacientov do zdravljenja. Kako to država zagotovi, je odvisno od izbrane tipologije zdravstvenega sistema. Ta tranzicija iz obstoječega v sodobni sistem je ključna naloga ob predvidoma čez leto in pol postavljenih temeljih. Nato bo sledilo polletno usklajevanje in sprejem zakona, ki bo novi sistem ustoličil leta 2025.

Še naprej bo zdravil in operiral

Še naprej boste operirali in zdravili bolnike na Kirurgiji Bitenc, saj boste na ta način ohranili licenco. Zakaj delate prav tam?

Na Kirurgiji Bitenc sem nosilec dejavnosti endoprotetike; izvajamo koncesionarsko dejavnost, razmere za delo so zelo dobre. Tam lahko operiram tudi ob sobotah, nedeljah ... in to bolnike z napotnico. Opravljam praktično enako delo, kot sem ga v Švici. Vse je pregledno in tam sistem deluje. Zato si kot minister želim tudi v vseh državnih bolnišnicah in zavodih zagotoviti vsem enake razmere za delo. V obstoječi sistem se ne nameravam vrniti, čeprav sem zanj dal vse. Kadar nekdo opozarja na nepravilnosti, korupcijo, hoče zdraviti, pa ga sistem izvrže, hkrati pa v njem ostajajo tisti, ki ne želijo delati, to potrjuje, da je nekaj hudo narobe.

Boste zmogli ob delu kot minister delati še kot kirurg, zdravnik in zdraviti paciente?

Seveda, tega sem vajen. Sem deloholik, moj urnik nikoli ni bil običajen.

Kako dolg je vaš delavnik?

Od dvanajst do 15 ur. Zgodaj vstajam, od dva- do trikrat na teden hodim poldrugo uro, spet bom začel zjutraj plavati. To je moj malone vojaški ritem.

Koliko ur spite?

Od pet do šest ur. Trdnega spanca.

Gojite zamere, imate slabe občutke do bolnišnic Valdoltra in Šempeter, kjer ste delali?

Ne. Moja naloga je tudi tema bolnišnicama pomagati, kolikor bom lahko. Vsem ljudem v vseh regijah moramo zagotoviti kakovostno zdravljenje v bolnišnicah, organiziranih na najboljši mogoči način, kjer so vsi zaposleni za kakovostno delo pošteno plačani. Zagotoviti moramo transparenten sistem, kjer bo za zdravljenje zbrani denar za to zares tudi porabljen. Spoznal sem različne sisteme, delal v javnih ustanovah, pri koncesionarju, v Švici v zasebni bolnišnici, v kantonski bolnišnici in se o teh sistemih veliko izobraževal. Temu se posvečam deset let, pot in cilji so vedno enaki, sem pa tudi dozorel. Že v Iniciativi zdravnikov smo združili pravnike, ekonomiste, zdravstveno nego, zdravnike in to počnemo tudi zdaj.