Spomnimo, posel je povezan z dogajanjem na zavodu za blagovne rezerve, ki ga je takrat vodil Anton Zakrajšek. 18. marca 2020, v času prvega vala epidemije sars-cov-2 v Sloveniji je Počivalšek Zakrajšku v telefonskem pogovoru dal navodila, da je treba za nakup respiratorjev družbi Geneplanet izplačati 100-odstotni avans, kar je kot sporno obravnavala že Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Portal 24ur je nato nedavno poročal, da naj bi Počivalšek in njegova sodelavka Andreja Potočnik s svojim ravnanjem v poslu družbi Geneplanet pridobila nezakonito premoženjsko korist ter ji zagotovila boljši položaj in pogoje kot vsem ostalim dobaviteljem, s katerimi je zavod za blagovne rezerve sklepal pogodbe o nabavi zaščitne opreme. Portal je poročal tudi, da naj bi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) z vložitvijo že pripravljene ovadbe zavlačeval, kar je direktorica NPU Petra Grah Lazar ostro zavrnila.
Kaj razkriva ovadba?
Kot je znano, sta med osumljenimi v ovadbi zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic poleg Počivalška še Potočnikova in direktor Geneplanet Marko Bitenc. Glede na navedbe v kazenski ovadbi, tako v Tarči, so ključno vlogo pri poslu poleg Počivalška oziroma ministrstva za gospodarstvo odigrali Geneplanet, oglaševalska agencija Pristop ter še nekateri posredniki. Policiji je delo oteževalo tudi dejstvo, da so bili vpleteni vnaprej obveščeni o preiskavah. Tako je glede na ovadbo Počivalšek s telefona izbrisal vso komunikacijo iz ključnih dni v mesecu marcu, a je glede na preiskavo Zakrajškovega telefona jasno, da je imel samo 18. marca, torej na dan sklenitve posla, z Zakrajškom »34 komunikacij.« Komunikacijo je le nekaj ur pred prihodom preiskovalcev v aplikaciji, kjer si je v skupini z imenom »virusniki« z vpletenimi dopisoval o spornem poslu, izbrisal tudi Bitenc. V skupini sta sodelovala tudi direktor Pristopa Primož Pusar, eden ključnih mož v poslu, in kitajski državljan Qiu Xiajun, ki je za Bitenca in Pusarja iskal respiratorje. Med Geneplanetom, Pristopom in posredniki je tekla tudi beseda o provizijah, ki si jih bodo izplačali po dobavi, pri čemer bo »vsak dobil svoj delež.« Iz ovadbe je tudi razvidno, da sta bila kot posrednika vpletena tudi podjetnik in redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleš Ahčan ter dermatologinja Špela Elizabeta Ulaga. Ahčan je poslovno sodelovanje z omenjenimi za Tarčo zanikal.
Nabavne cene
Ovadba tudi prvič razkriva, kakšne so bile glede na podatke iz pogodbe, sklenjene 16. marca 2020, nabavne cene respiratorjev. Geneplanet je zanje plačal 21.000 evrov po kosu in jih državi prodal za 39.858 evrov po kosu. Načrtovana je bila prodaja 220 respiratorjev za 8,8 milijona evrov, za katere bi sami skupaj odšteli 4,4 milijone evrov. Geneplanet je za načrtovan posel prejel 100-odstotni avans, kot edini dobavitelj zaščitne opreme pa je bil deležen tudi privilegija, da je država terjala le 50-odstotno bančno garancijo. Geneplanet je ob tem nabavne cene respiratorjev ves čas skrival. V oči bode tudi dejstvo, da Geneplanet na dan podpisa pogodbe ni imela registriranega podjetja za prodajo respiratorjev.
Modri blokec Potočnikove
Preiskovalci so v »modrem blokcu« Potočnikove hkrati našli zapiske, iz katerih je razvidno, da so na ministrstvu vedeli, da respiratorji niso strokovno odobreni, pa so posel vseeno sklenili. Kot so iz zapiskov še izluščili preiskovalci, je Potočnikova glede Počivalška zapisala, da je stvari, če niso bile pravilno izpeljane, samovoljno uredil ter »antidatiral določena soglasja oz. jih ponaredil.«
Kot eden ključnih pri nabavi je bil glede na ovadbo tudi Matej Skočir, danes državni sekretar na ministstvu za okolje v vladi Roberta Goloba. Slednji je skrbel za ključno dokumentacijo pri izvedbi posla, pri čemer je tudi sam vedel, da so respiratorji predragi in neustrezni, saj je bil seznanjen z mnenjem strokovne skupine zdravnikov, ki jih je ocenjevala. Sam je za Tarčo pojasnil, da je samo izpolnjeval zahteve nadrejenega in da ni imel pomembne ali odločujoče vloge.
