Poleg testa na Otoku, v katerega so vključena tako manjša tehnološka podjetja kot večje finančne družbe, se bodo projektu letos pridružili tudi na Irskem in v Španiji, podobni preizkusi pa so načrtovani še v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji.
Globalna pobuda, ki so jo spodbudile spremembe delovnih navad v času pandemije, temelji na modelu 100:80:100, kar pomeni enako storilnost in plačilo ob krajšem delovnem času, oziroma: 100% plačila – 80% delovnega časa – 100% učinek.
Prelomna študija
Raziskovalci bodo v vključenih podjetjih merili učinke krajšega delovnika na poslovno storilnost in počutje delavcev, ob tem pa jih bo zanimal tudi učinek na okolje in spolno enakost. V preskusu, ki je po mnenju sociologinje Juliet Schor z Bostonskega kolidža prelomen, jih bo zanimalo, kako se na »dodaten prost dan odzivajo zaposleni in kakšne učinke ima spremenjeni delavnik na stres, pojavnost izgorevanja, občutenje zadovoljstva v službi in življenju, kakšni so učinki za zdravje, spanec, raven energije in številne druge vidike življenja«.
Kot je pojasnila, je temeljna predpostavka, da je v veliko delovnih okoljih, še posebej v pisarniških poklicih, vrsta aktivnosti, ki ne prispevajo k produktivnosti in se jih da ukiniti brez škode za poslovanje. Cilj je torej ugotoviti, ali krajši delovni teden lahko prispeva k dvigu produktivnosti zaposlenih, Schorovo povzema STA.
Pri petdnevnih delovnih tednih se, po ocenah zagovornikov projekta, delovne obveznosti pogosto povečajo, da bi zapolnili pet dni oziroma 40 ur. »Vztrajanje pri togem in stoletja starem sistemu dela, ki temelji na delovnem času, je nesmiselno. Zaposleni so lahko 100-odstotno produktivni v 80 odstotkih časa na veliko delovnih mestih in podjetja po svetu so to že dokazala,« je povedala Schorova.
Pobude za krajši delovni teden niso novost
Projekt se v marsičem razlikuje od nedavnega preskusa 4-dnevnega delavnika v Belgiji, o katerem smo že pisali v članku za Svet24, vendar pa pri tem ni šlo za manjšanje obsega dela, ampak le za prerazporeditev delavnika, ob kateri se delovni teden skrči na štiri delovne dni.
Izkušnje s krajšim delovnim tednom imajo tudi na Islandiji, kjer je potekalo do zdaj najbolj znano testiranje takšne inovacije, pa navajajo na STA. Tam so pod okriljem vlade in mestnega sveta prestolnice Reykjavik med letoma 2015 in 2019 štiridnevni delovni teden testirali na 2500 zaposlenih oziroma okoli enem odstotku vseh zaposlenih v državi, in to v vrsti različnih poklicev.
Ker so bili učinki na počutje, storilnost, zadovoljstvo in ravnotežje med delom ter prostim časom tako ugodni, produktivnost pa je ostala enaka ali se celo povečala, so prek kolektivnih pogodb to prakso ali vsaj možnost prehoda na skrajšan delovni teden razširili na skoraj 90 odstotkov vseh zaposlenih.
Zakonodajno možnost postopnega prehoda na 30-urni delovni teden za delodajalce pa je v koalicijski pogodbi napovedala tudi nova slovenska vladna koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in levica. Vendatr je pri tem naletela tudi na kar nekaj kritik in pomislekov iz dela javnosti, so še zapisali na STA.
