V svoji oceni tako FS ugotavlja, da koalicijska pogodba predvideva povečevanje izdatkov, ki naj bi se pokrili predvsem z različnih virov, ki pa niso enako opredeljeni. Razen povečanja »porabe EU sredstev« so predvideni še »alternativni viri financiranja«, ki pa naj v sami pogodbi ne bi bili jasneje opredeljeni.
Predvideni prihodki v proračun
Povečanje prihodkov, ki jih je mogoče opredeliti iz koalicijske pogodbe, FS ocenjuje na »okoli 2% BDP do leta 2026«. Pri tem bi največji dodatni vir lahko predstavljali »razveljavitev novele Zakona o dohodnini, povečana davčna obremenitev premoženja in povečanje efektivne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb,« dodajajo.
Glede uvajanja »(progresivnih) davkov na premoženje z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države ter lokalnih skupnosti,« fiskalni svet navaja ugotovitve Evropske komisije in OECDja, po katerih tovrstni davki najmanj škodijo gospodarski rasti, Slovenija pa ima med državami EU najnižji delež davkov iz premoženja. Z naslova povečanja davka na premoženje in obdavčitve nepremičnin na raven povprečja EU bi tako lahko proračun povečali za med 0.5 do 1 % BDP. Z naslova izenačitve davka od dohodka pravnih oseb na raven EU bi se v državni proračun steklo dodatnih 0.7 % BDP, po predvideni razveljavitvi novele Zakona o dohodnini pa bi državni proračun samo v letu 2025 »privarčeval« 0.6% BDP. Fiskalni svet kot enega od možnih virov prihodkov v javnofinančno blagajno omenja še povečanje obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov, kar bi ob izenačitvi z drugimi skupinami zaposlovanja prineslo 0.1% BDP.
Največja poraba se obeta za zeleni prehod in zdravstvo
Na strani izdatkov fiskalni svet ugotavlja »izdatno večje tveganje glede na večje število ukrepov«. Samo za leto 2026 naj bi tako izdatkovna stran javnih financ po oceni FS znašala 5% BDP. Med opredeljenimi ukrepi največji izdatek predstavlja tako imenovani zeleni prehod, znotraj tega pa »pospeševanje investicij v obnovljive vire, spodbujanje menjave ogrevalnih naprav ter uporabe alternativnih goriv v prometu, brezplačne vozovnice za javni promet, pa tudi pospešitev vlaganj v elektrodistribucijsko omrežje in po potrebi regulacija cen energentov«.
Drugo področje večanja javnofinančnih izdatkov je po oceni FS področje zdravstva, kjer je glede na sedanje izdatke, ki so primerljivi s tistimi v povprečju EU in z našajo 6,7% BDP, do leta 2030 predvidena poraba v višini 12% BDP. Med ostalimi ukrepi poročilo omenja še področje pokojnin, vzgoje in izobraževanja, področje stanovanjske politike in kulture in športa.
Fiskalno pravilo
Na koncu poročila se fiskalni svet spotakne še ob predvideno spremembo oziroma prilagoditev fiskalnega pravila, pri kateri gre za »temeljno vprašanje, ali je učinkovite razvojne politike možno izvajati na javnofinančno nevzdržen način«. Poročilo pri tem izraža skrb, da bi »preuranjeno spreminjanje domačega fiskalnega pravila v smeri njegovega rahljanja lahko trčilo ob nezaupanje udeležencev na finančnih trgih glede zavedanja in zaveze k ohranjanju vzdržnih javnih financ. To bi lahko posledično podražilo financiranje države in tudi zasebnega sektorja,« so zapisali v oceni.
Ob tem še opozarjajo, »da slovenska in evropska zakonodaja po prenehanju obdobja izjemnih okoliščin določata način in časovni okvir t. i. popravljalnega mehanizma za ponovno doseganje srednjeročne uravnoteženosti salda sektorja država.«
