V današnji predstavitvi pred pristojnim odborom DZ je ministrski kandidat Danijel Bešič Loredan poudaril, da bo upravljanje epidemije ob morebitnem novem valu okužb prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na čelu s predstojnikom centra za nalezljive bolezni Mariem Fafanglom. Strokovna skupina za covid-19, ki je v preteklih valovih delovala v okviru ministrstva, bo tako po njegovih besedah delovala v okviru NIJZ.
Prenova covidne strategije
Ob tem bodo na ministrstvu za zdravje oblikovali skupino, ki bo v sodelovanju z NIJZ, primarno, terciarno in sekundarno ravnjo zdravstva ter domovi za starejše skušala zagotoviti dovolj veliko število bolniških postelj za zdravljenje covidnih bolnikov, brez ustavljanja zdravstvenega sistema, kar se je dogajalo v preteklih epidemičnih valovih.
S covidno strategijo bodo po njegovih besedah skušali zagotoviti enakovredno obravnavo vseh pacientov. Ob tem je opozoril, da je zdravstveni sistem izčrpan in se sooča s pomanjkanjem zdravstvenega kadra. »Če bi znova prišlo do zaustavitve zdravstvenega sistema, se vsi zavedamo, da bi to pomenilo konec sistema,« je poudaril.
Napovedal je tudi, da domovi starejših ne bodo zaprti, če bo mogoče, v primeru novega vala epidemije ne bodo zapirali šol in ustavljali družbe.
Ocenil je namreč, da je epidemija covida-19 v dveh letih razkrila vse organizacijske slabosti zdravstvenega sistema, ki je izčrpan, kader je na robu zmogljivosti, izredno stanje je tako na primarnem nivoju kot na urgentnih centrih. »Morda smo na točki, ko ljudje najtežje do zdaj pridejo do zdravstvenih storitev. Ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje tako poslabša, da je nepopravljivo,« je dejal.
Ukrepi v primarnem zdravstvu morajo razbremeniti urgentne centre
Eno od prvih področij, ki ga poleg priprave covidne strategije namerava nasloviti ministrski kandidat, je področje primarnega zdravstva. Ob tem je nanizal nekaj predlaganih rešitev, ki so jih pripravili v vrstah primarnega zdravništva. Po napovedih Bešič Loredana jih bodo na ministrstvu preučili in jih tudi poskušali implementirati v interventnem zakonu. V sklopu zakona bodo za zdravstvo sicer namenili dodatnih 500 milijonov evrov v naslednjih 18 mesecih.
Med predlaganimi ukrepi so sicer razglasitev deficitarnih poklicev, povečanje števila glavarinskih količnikov na 2400 ob zagotovitvi dodatnega administrativnega kadra oz. kadra zdravstvene nege, sklenitev koncesij za nedoločen čas, zagotovitev ambulant za bolnike, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, je naštel.
Z okrepitvijo primarnega nivoja zdravstva ob tem računajo na razbremenitev sekundarnega nivoja oz. urgentnih centrov, kjer bolniki ob nedostopnosti do družinskih zdravnikov pogosto iščejo zdravniško pomoč.
Reforme sistema se bo lotil v drugem letu ministrovanja
Prvi rezultati se morajo po besedah Bešič Loredana pokazati v pol leta, marca pa bi morali imeti »objektivni posnetek zmožnosti zdravstvenega sistema«. Na podlagi dela v prvih 12 mesecih in ko jim bo zdravstveni sistem »uspelo zbuditi«, pa se bodo lotili izhodišč zdravstvene reforme, je napovedal.
Priprava tega bo potekala pod okriljem novega strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema v okviru ministrstva, pod vodstvom Dorjana Marušiča, sicer nekdanjega ministra za zdravje. Na podlagi strategije bodo pravniki začeli pripravljati sistemski zakon, ki ga želijo imeti spisanega do pomladi 2024.
»Zavedamo se, da nas čaka težko in trdo delo, da stopamo v sistem, ki je resnično utrujen, da so ljudje razočarani, ker se zdi, da plačujemo vse in na koncu ne dobimo storitve takrat, ko jo potrebujemo,« je dejal. Kot je dejal, je njihova naloga, da te stvari v najkrajšem možnem času z ekipo strokovnjakov in z na dokazih temelječimi ukrepi popravijo.
