»Bolj kot afere z odpoklici bi nas moral skrbeti vnos soli in sladkorja«

Na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) ocenjujejo, da imamo v Sloveniji dobro ponudbo hrane iz vseh kategorij živil, vendar predstavlja pomemben delež družinskega proračuna, »zato so mnogi prisiljeni posegati po cenejši, vendar manj kakovostni hrani«.

Tu je največ aditivov
Bolj je živilo predelano, več aditivov je zanj odobrenih in uporabljenih. Slaščičarski izdelki, slani prigrizki, aromatizirane pijače in sladice so proizvodi, ki spadajo v kategorijo zelo predelanih živil, za katere je odobrenih veliko aditivov.

Opažajo pomanjkanje znanja, kako z manj sredstvi, pa tudi z manj zavržene hrane pripraviti kakovosten in zdravju prijazen obrok. Jeseni letos nameravajo izdati publikacijo, s katero bodo to podrobneje naslovili. Zadnje čase je vprašanje varne hrane še bolj v ospredju, saj se vrstijo množični odpoklici izdelkov s trgovskih polic. Javnost se tako sprašuje, kaj jemo, ali je kakovost zaužitega sporna, nevarna zdravju.

NIJZ nam je pojasnil, na katere sestavine živil moramo biti potrošniki še posebno pozorni – na vsebnosti katerih aditivov, sladil ali morda še česa. Kar zadeva aditive, so dejali, da se ti pojavljajo v visokopredelanih in posledično hranilno revnejših živilih, zato jih, po njihovem nasvetu, v vsakodnevni prehrani raje omejimo. Treba je izpostaviti, da so na evropskem tržišču samo živila z aditivi, katerih predlagana uporaba je bila ugotovljena kot varna.

Najboljši nasvet, kako se izogniti vnosu aditivov, je po njihovem mnenju omejevanje uživanja visokopredelanih živil. »To dosežemo, če si čim več obrokov pripravimo sami iz osnovnih živil, saj imamo tako najboljši nadzor nad tem, katere sestavine bomo uporabili ter na kakšen način bomo pripravili hrano. Prva izbira naj bodo minimalno predelana živila ter sveže pripravljene jedi in obroki, kot so obare, juhe, solate, in to pred izdelki, ki ne potrebujejo kulinarične priprave, kot so instantne juhe, vnaprej pripravljene jedi, ki jih je treba pred zaužitjem zgolj pogreti,« so povedali.

Velika razlika med sladoledom in jogurtom

Kot primere predelanih živil, ki se jim raje izogibajmo oziroma jih uživajmo čim redkeje, navajajo: sladoled, piškote, čokolade s polnili, paštete, hrenovke, salame, gotove jedi (ribje palčke in mesni pripravki, juhe iz vrečke …), čips, majoneza ... Medtem ko naštejejo predelana živila, ki jih lahko pogosteje vključujemo v prehrano: fermentirani mlečni izdelki (jogurt, kefir, skuta …), zamrznjena zelenjava, konzerviran paradižnik, nerafinirana olja, kisle kumarice, vložena rdeča pesa, konzervirane stročnice, začimbe, polenta, testenine.

Dragoceni so izsledki njihove prehranske študije SI.Menu, v kateri so ugotovili, da se zdi Slovenkam v primerjavi s Slovenci pomembneje, da imajo živila ugoden vpliv na zdravje, da imajo znak ekološke pridelave in oznake o nizki energijski vrednosti. »Da so živila dobrega okusa, se zdi pomembneje moškim. Dostopna cena je najpomembnejša za tiste iz mestnega okolja, z nižjo stopnjo izobrazbe in podpovprečnim materialnim standardom. Tistim z višjo in visoko izobrazbo se zdi pomembneje, da ima hrana ugoden vpliv na zdravje in vsebuje naravne sestavine ali ima znak ekološke pridelave. Tistim s srednjo strokovno in splošno izobrazbo se zdi pomembneje, da je hrana lokalno pridelana ali domača. Tisti s podpovprečnim materialnim standardom kot najpomembnejšo ocenjujejo ceno živil, tisti z nadpovprečnim standardom pa njihov ugoden vpliv na zdravje ali znak ekološke pridelave,« so ugotovitve študije.

Za nekatere je ključna cena

STA

Urška Blaznik z NIJZ pravi, da »samo število odpoklicev živil ni nujno merilo poslabšanja kakovosti živil«.

Poleg tega so v študiji ugotovili, da ženske v primerjavi z moškimi pogosteje preverjajo prehranske trditve o vsebnosti sladkorja, maščob in podobno, o vsebovanih aditivih, ekološkem načinu pridelave, odsotnosti laktoze in morebitni prisotnosti alergenov. Tisti z višjo ali visoko izobrazbo pogosteje preverjajo informacije o vsebovanih aditivih, tabelo hranilnih vrednosti (energija, maščobe, ogljikovi hidrati, beljakovine, sol), odsotnost gensko spremenjenih organizmov in glutena. »Tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj pogosteje preverjajo zdravstvene trditve, kot so uravnavanje holesterola v krvi, uravnavanje prebave. Tisti z nadpovprečnim samoocenjenim materialnim standardom pogosteje preverjajo informacije o odsotnosti gensko spremenjenih organizmov, odsotnosti laktoze ter prisotnosti konzervansov, barvil, sladil ... Nasprotno tisti z nižjim materialnim standardom najpogosteje preverjajo dostopnost cene. Prebivalci zahodnega dela Slovenije pogosteje preverjajo informacije o odsotnosti glutena ter prisotnosti konzervansov, barvil, sladil ...«

Glede odpoklicev je dr. Urška Blaznik z NIJZ dejala, da »samo število odpoklicev živil ni nujno merilo poslabšanja kakovosti ali varnosti živilskih izdelkov na trgu. Šele dolgotrajno in redno spremljanje takih dogodkov bi lahko bilo pokazatelj neželenih sprememb na trgu živil. To se tudi redno izvaja na portalu RASFF, kjer vse države članice EU beležijo primere živil, ki bi lahko predstavljala tveganje za zdravje ljudi. Postopka umika in odpoklica živil sta predpisana z živilsko zakonodajo in sta običajen postopek v živilski verigi. Predstavljata enega od instrumentov za zagotavljanje zaščite zdravja potrošnikov,« je razložila.

Nevaren proizvod

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)poudarja, da so odpoklici stalnica in nakazujejo, da sistem zagotavljanja varne hrane deluje. Sicer pa po njihovih besedah stoodstotne varnosti ni možno nikjer zagotoviti. »Z globalizacijo se tudi distribucijske poti v živilski dejavnosti spreminjajo – širijo in daljšajo. S tem se veča tudi verjetnost za pojav tveganj. Zaradi tega je nujno potrebno, da vsak izvajalec dejavnosti, ki se ukvarja z živili, identificira ustrezne dejavnike tveganja in v okviru svoje dejavnosti, z ustrezno vzpostavljenim notranjim nadzorom, zagotavlja varnost živil, s katerimi posluje. Svojo odgovornost imajo tudi inšpekcijske službe, ki morajo v okviru pregledov preverjati, ali imajo odgovorni izvajalci dejavnosti ustrezno vzpostavljen notranji nadzor. Poleg tega so inšpektorji dolžni obravnavati tudi prijave strank, ki tudi lahko sprožijo umike oziroma odpoklice, izvajajo uradna vzorčenja, rezultat katerih včasih dokaže neskladen – nevaren proizvod.«

Lani poleti smo imeli enega največjih odpoklicev v zgodovini Slovenije. Iz prodaje in uporabe so morali umakniti več kot sto izdelkov, pretežno mlečnih. Težava je bila v aditivu E410 gumi iz zrn rožičevca, v katerem je bila ugotovljena prisotnost etilenoksida. Ta ima genotoksične rakotvorne lastnosti, poleg tega lahko vpliva na plodnost ter živčni sistem, zato predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi, še posebno ob ponavljajoči se izpostavljenosti.

Kaj naj nas res skrbi

Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, ki je osredotočen na raziskovanje na področju prehrane in javnega zdravja, vključno s področjem funkcionalnih živil in sestavo, označevanjem in promocijo uživanja živil, ugotavlja, da smo Slovenci vse bolj ozaveščeni o tem, kaj je kakovostna in varna hrana, a nas vseeno opozarja: »Še bolj kot na afere z odpoklici bi morali postati pozorni na tisto, kar ni afera, pri čemer imam v mislih količine sladkorja in soli. Zaužijemo ju preveč. Če izpostavimo samo sol, jo prebivalec dnevno v telo vnese 13 gramov namesto priporočenih pet. Te prehranske odločitve imajo veliko večji učinek na zdravje kot odpoklicana živila,« je dejal in dodal, da je sicer največji prehranski greh Slovencev neusklajenost med porabo in vnosom energije. »Naš življenjski slog je vse bolj sedeč, manj je telesne aktivnosti, vnos hrane pa ostaja enak ali celo višji,« je podčrtal.