Vojna v Ukrajini, žitnici Evrope, je po dviganju cen surovin, energentov in embalaže, ki se je začelo že lani, mlinarsko in pekarsko dejavnost postavila pred nov izziv.
O razmerah v živilski industriji je predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal povedal, da »če smo lani za pšenico dali deset, bomo letos dali 18, 19 milijonov evrov. Skupaj z energenti in embalažo gre za skok, ki ga ni mogoče prenesti v končno ceno izdelkov,« je razkril.
A cena pšenice ni največja skrb. »Vprašanje je, kje jo bomo sploh dobili,« dodaja. V družbi se na izzive odzivajo tudi z večmilijonskim ciklom naložb.
Vojna v Ukrajini, žitnici Evrope, je po dviganju cen surovin, energentov in embalaže, ki se je začelo že lani, mlinarsko in pekarsko dejavnost postavila pred nov izziv. Tudi ajdovski Mlinotest ni izjema. »Časi so nemirni. Zdajšnje cene pšenice, koruze, ječmena, pire, ki so naše ključne surovine, so v primerjavi z letom 2020 višje za 180 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom pa za 80 odstotkov. Trenutno je cena za tono pšenice krepko čez 400 evrov, pred dvema letoma je bila 180 evrov,« je povedal Kobal. Čeprav dopušča možnost, da bi se situacija do začetka žetve vendarle obrnila, se zaveda, da ni nobenega poroštva, da bosta poletje in jesen mirna.
Treba bo opraviti s konkurenco
»Soočamo se s situacijo, ko cena surovin sploh ni več prva stvar pogajanj z dobavitelji, ampak je to vprašanje, kako sploh priti do surovine. Zlasti pri pšenici bo hud boj. Mlini v srednji Evropi gremo v novo žetev praktično brez zalog pšenice, ker je po tako visokih cenah nihče ni hotel kupovati. Zdaj bo boj, kje dobiti pšenico za naslednje tri mesece,« je stanje predstavil Kobal.
Računa, da bodo silose čez poletje lahko napolnili s slovensko pšenico, saj je Mlinotest, kot je poudaril, v zadnjih letih s sodelovanjem s kmetijskimi podjetji v vzhodni Sloveniji med vsemi domačimi mlinarji kupil največ slovenske pšenice za lastno porabo.
Milijonske naložbe
V Mlinotestu poudarjajo, da so kot vsi Primorci trdoživi, odprti in prilagodljivi. Na zahteven položaj so odgovorili tudi z več kot 12 milijonov evrov vrednim naložbenim ciklom v industrijski kompleks v Ajdovščini. Pred dvema mesecema so odprli novo skladišče za zamrznjene izdelke, v začetku prihodnjega leta bo nared nov pšenični mlin, v družbi nadaljujejo digitalizacijo vseh proizvodnih in poslovnih procesov, na lokaciji stare tovarne sušenih testenin pa urejajo nove prostore s sodobnimi proizvodnimi linijami italijanske tehnologije.
»Odkar je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgrajena tovarna sušenih testenin, se je vlagalo predvsem v pekarski del podjetja. Testeninarsko-mlinarski del, ki je naša osrednja dejavnost, je bil kar malo zapostavljen. Z določenimi spremembami smo vzdrževali konkurenčnost, zdaj pa lahko rečem, da bomo pripravljeni za naslednjih 20, 30 let. Mlinotest v Ajdovščini bo spomladi 2023 praktično novo podjetje,« je napovedal Kobal.
Neizogibne podražitve
Prepričan je, da bodo z večmilijonsko naložbo uspešno nadaljevali 60-letno tradicijo proizvodnje sušenih testenin in da bodo tudi v prihodnje ostali največji proizvajalec teh v Sloveniji in širši regiji. Načrtujejo, da bodo z naložbami dodatno dvignili konkurenčnost, povečali proizvodnjo, optimizirali stroške poslovanja ter pomembno nevtralizirali dvig stroškov, ki ga, kot poudarjajo, ne morejo v celoti prenesti v ceno končnega izdelka.
A brez podražitev ne gre. »Eno smo letos že izvedli, z novo žetvijo nas čaka nov, večmilijonski zalogaj na vstopnih stroških, zato smo prisiljeni vnovič dražiti izdelke. Za podjetje je to zelo mukotrpna stvar, a smo izkoristili vse notranje rezerve,« je še povedal predsednik uprave.
