Največkrat na spletu naletimo na lažne spletne trgovine in trgovine s ponaredki. Kot pravijo v Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Si-cert te najlažje prepoznamo po lepih fotografijah, nizkih cenah in velikih obljubah. »Še vedno se največ lažnih trgovin in trgovin s ponaredki skriva za izdelki znanih blagovnih znamk – torbice, oblačila, športna obutev, tehnološki izdelki,« poudarjajo in dodajo, da imajo lažne spletne trgovine zelo kratko življenjsko dobo, saj je njihov cilj v kratkem času pretentati čim kupcev, nato pa se preselijo na drugo domeno. »Spletni uporabniki moramo poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami. Vse lažne spletne trgovine so zasnovane po istem kopitu. Naletimo na spletno trgovino, ki ponuja izdelke priznanih blagovnih znamk po izjemno nizkih cenah, vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o podjetju, ki stoji za trgovino – ni imena podjetja, naslova, elektronskega naslova.«
Kraja osebnih podatkov
Ali lahko pri deljenju osebnih podatkov pri nakupovanju prek spleta pride tudi do kraje in zlorabe podatkov? Kot poudarjajo v Si-certu je pretiran strah odveč, saj so trgovci zakonsko obvezani k varovanju naših osebnih podatkov. »Lahko pride do zlorabe osebnih podatkov, denimo do vdora v bazo podatkov pri spletnem trgovcu, izkoriščanja ranljivosti v programski opremi ... Vendar je pretiran strah pred spletnim nakupovanjem vseeno odveč. Ko spletni uporabniki opravimo nakup v spletni trgovini in posredujemo svoje podatke, je na drugi strani trgovec, ki ima strogo določene zakonske obveznosti, kako naj varuje naše podatke, seveda pa so vedno mogoče zlorabe. Večja možnost je, da nasedemo neki neverjetno poceni lažni spletni trgovini in goljufu sami posredujemo podatke kreditne kartice, elektronski naslov, pogosto tudi sken bančne kartice ali osebnega dokumenta, ki jih lahko uporabi za izvajanje nadaljnjih prevar. V primeru oškodovanja je za pregon pristojna policija, v primerih, ko slovensko podjetje krši Zakon o varstvu osebnih podatkov, pa lahko podamo prijavo informacijskemu pooblaščencu.«
V skrbeh šele, ko je prepozno
Čeprav je zelo velik delež ljudi na spletu že doživel zlorabe, pa zaskrbljenost glede spletnih pasti ne narašča sorazmerno, ugotavljajo raziskovalci. Vodilno svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN International je izvedlo raziskavo glede vloge tehnologije v naših življenjih, potekala pa je v 39 državah sveta. V Sloveniji je pri izvedbi raziskave sodelovala Mediana, ki je anketirala 515 polnoletnih oseb. Kot izhaja iz raziskave, je bil izredno visok delež uporabnikov interneta že deležen bolj ali manj agresivnih oblik zlorabe. Tarča poskusa tako imenovanega phishinga (spletno ribarjenje) je bilo 31 odstotkov sodelujočih, 12 odstotkov jih je bilo žrtev razkritja osebnih podatkov, 11 odstotkov pa jih je doživelo vdor v elektronsko pošto ali zlorabo bančnega računa oziroma kreditne kartice. V Mediani ob tem poudarjajo, da je delež manj agresivnih oblik zlorab v Evropi in Sloveniji bistveno višji. »Čeprav se torej vse več ljudi zaveda, s kom na internetu delijo osebne informacije, pa raven zaskrbljenosti glede tega ne narašča sorazmerno,« ocenjujejo v Mediani.
S tem se strinjajo tudi v Si-certu, kjer poudarjajo, da se problematike informacijske varnosti najpogosteje začnemo zavedati prepozno. »Problema informacijske varnosti se po navadi začnemo zavedati šele takrat, ko smo že žrtev prevare ali napada. Informacijska varnost ni nekaj, s čimer bi se uporabniki radi ukvarjali, saj nas le ta skoraj vedno omejuje in povzroča dodatno delo. Sprotna izdelava varnostnih kopij, uporaba različnih gesel, večstopenjska avtentikacija, posodabljanje sistemov, zaklepanje zaslona mobilnika – to so osnovni elementi zaščite, ki jih načeloma poznamo, ampak se jih radi izogibamo, saj nam povzročajo dodatno delo in so neudobni. Kako pomembni so, se zavemo šele, ko nam virus zašifrira vse fotografije iz zadnjih desetih let, ko nam neznanec ukrade geslo za elektronsko pošto in iz njega vdre v vsa naša družbena omrežja.«
