Finančno ministrstvo mora biti vrhovni nadzornik nad vsemi ostalimi ministrstvi in Boštjančič namerava to vlogo izvajati zelo resno. "Verjamem, da lahko zapraviš toliko, kot ustvariš," je povedal, med svojimi prvimi nalogami na položaju ministra pa naštel takojšen začetek priprave proračuna za leti 2023 in 2024 ter fiskalnega okvira za obdobje 2023-2025. Razmislil bo tudi, ali je potreben rebalans letošnjega proračuna, o čemer se bodo verjetno zelo kmalu pogovarjali tudi na vladi, je še pred začetkom zaslišanja povedal novinarjem. Nova vlada naj bi zaprisegla v sredo in Boštjančič že ima izbrana dva državna sekretarja - Saša Jazbec bo pristojna za področje proračuna, Tilen Božič pa za davčno in carinsko področje. Glede morebitnih dodatnih državnih sekretarjev se še ni odločil.
Pred tem je bila potrjena kandidatka za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Tudi njeno predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov omenjenega odbora, kot neustrezno pa pet.
Boštjančič, ki ga za finančnega ministra v vladi Roberta Goloba predlaga Gibanje Svoboda, je ocenil, da se je skozi leta v Sloveniji izgubila povezava med davčno in socialno politiko. Na ministrskem položaju se bo zavzemal za ponovno vzpostavitev te povezave, eno od možnih poti vidi v obravnavi neto razpoložljivega dohodka.
Pred člani odbora je sedel nekaj manj kot tri ure in največ so ga spraševali o načrtih na davčnem področju. Tu ima kar nekaj predlogov, toda ne namerava hiteti. Glede letos uveljavljene novele zakona o dohodnini, ki bi jo Golobova vlada z izjemo letos zvišane splošne olajšave preklicala, je denimo dejal, da bo za pripravo sprememb potrebnih več mesecev. "Tega ne moremo narediti brez medresorskega usklajevanja in jasnega artikuliranja s poslanskimi skupinami, vsemi deležniki, tudi opozicijo," je opomnil.
Zadnje spremembe pri dohodnini se mu sicer večinoma zdijo ustrezne, oporeka pa jim, ker hkrati z njimi odhajajoča vlada ni poskrbela tudi za nadomestilo izpada javnofinančnih prihodkov.
Možnosti dodatnih davčnih virov so razmeroma omejene
Sam prav veliko možnosti za dodatne davčne vire ne vidi. "Res mislim, da so možnosti dodatnih davčnih virov razmeroma omejene," je dejal. Hkrati je nanizal kar nekaj predlogov, denimo davek na premoženje oz. nepremičnine, predvsem na dražje nepremičnine in tiste, v katerih lastnik ne živi. S tem bi tudi vplivali na cene nepremičnin, je prepričan.
Kdaj bi bil lahko predlog zakona o davku na nepremičnine pripravljen, ni znal povedati, omenil je letnico 2023. Vsekakor bo najprej treba preveriti nepremičninske evidence, sicer bomo imeli resen problem, je posvaril. Verjame, da potem večina nepremičnin ne bo bolj obdavčena, kot je danes, stopnja davka pa bo morala biti progresivna in odvisna od vrste faktorjev, tudi lokacije. "Absolutno zagovarjam progresivno obdavčitev, a zelo previdno in nič počez in naenkrat," je dejal.
Pregledal bi tudi sistem davka od dohodkov pravnih oseb, kjer so se olajšave po njegovi oceni precej razpasle. Enako velja za znižano stopnjo pri davku na dodano vrednost, nekaj rezerv vidi v trošarinski politiki, obdavčitvi dediščin in daril ter olajšavah pri samostojnih podjetnikih. Prepričan je, da so bile pri davčni obravnavi električnih vozilih pretekle vlade preveč radodarne.
Poudaril je, da so vse to za zdaj le razmišljanja. "Poudarjam - samo preučili bomo, nobena od teh stvari se ne bo zgodila že jutri, to bi bilo absolutno neresno," je dejal.
Boji se strukturnega primanjkljaja
Povečati davčne prilive v proračun, a ne od novih davkov, pač pa na račun bolj učinkovitega pobiranja davkov, bo ena od njegovih glavnih nalog na položaju finančnega ministra. Zavzemal se bo tudi za prestrukturiranje javnih izdatkov, predvsem v smeri rasti produktivnosti, za ciljno usmerjen proračun in za znižanje strukturnega primanjkljaja. O slednjem je dejal: "Tak kot je zdaj - res se ga bojim."
Stanje javnih financ po Boštjančičevi oceni ni prav lepo. Krivca za to ne vidi le v odhajajoči vladi, pač pa v vseh pred njo, rešitev pa v dvigu produktivnosti. "Ključna za javnofinančne prihodke na dolgi rok je rast BDP oz. produktivnosti, vse ostalo je iluzija," je dejal in opomnil, da o višji produktivnosti govorimo že 30 let. Sam rešitev na dolgi rok vidi v maksimizaciji deleža aktivnega prebivalstva, na kratek rok pa v optimizaciji stroškov na vseh področjih.
Dodatna poraba ali zadolževanje, to zanj ni vprašanje. "Oboje," je napovedal, a poudaril, da mora iti dodatna poraba izključno za tiste ukrepe, ki so merljivi in bodo prinesli dolgoročne pozitivne učinke ter ne bodo vrtali dodatne luknje v javne finance.
Z dodatnim zadolževanjem bi se denimo strinjal, če bi tako pripomogli k skrajševanju čakalnih vrst v zdravstvu. A vedeti je treba, kam bo šel ta denar in kakšen bo učinek. "Nisem pa za helikoptersko razmetavanje denarja," je poudaril in se spomnil na odziv odhajajoče vlade na izbruh koronavirusa pred dobrima dvema letoma. "Vrsta takratnih ukrepov je bila ciljno usmerjena, hitra in učinkovita, grajam pa helikoptersko razmetavanje denarja za določene namene, ki so se preslikali v strukturni problem," je dejal.
Iz državnega proračuna gre največ denarja za plače javnih uslužbencev. Ti so možgani delovanja države, je dejal Boštjančič, ki ne zagovarja sistema uravnilovke, pač pa sistem učinkovitosti, kjer so tisti, ki dobro delajo, nagrajeni.
V proračunu bo treba najti denar tudi za financiranje dolgotrajne oskrbe. Da je DZ zakon sprejel, se mu zdi prav, sam pa bo na položaju finančnega ministra storil vse, kar je v njegovi moči, da to ne bo pomenilo dodatne obremenitve plač. "Če bi bil nesramen, bi rekel, da bom to vprašal na pripompredaji odhajajočega finančnega ministra," se je pošalil.
Socialni kapici zaenkrat nasprotuje. Priznal pa je, da nova koalicija razmišlja o nekaterih olajšavah za določen segment ljudi, ki najhitreje odhaja iz Slovenije, predvsem mlade in izobražene.
Slovenski kapitalski trg se mu zdi nerazvit. "Slovenija ima kot vir financiranja razvit le bančni sistem," je dejal in menil, da bi bilo mogoče del depozitov gospodinjstev aktivirati v mala in srednja podjetja.
Da bi bilo mogoče z državnim premoženjem reševati demografske izzive, je mit, je opozoril. Knjigovodska vrednost družb v lasti države je deset milijard evrov, manko v pokojninski blagajni pa je milijarda evrov na leto, je spomnil. "Zato je nerealno pričakovati, da je to odgovor na demografske izzive," je povzel. Ključna pri upravljanju državnega premoženja se mu zdi profesionalnost.
