Na ministrstvu za obrambo se tik pred zamenjavo oblasti na veliko ukvarjajo z orožarskimi posli. Prejšnji teden je minister Matej Tonin podpisal sporazum, s katerim bo Slovenija iz Nemčije za 343 milijonov evrov kupila 45 oklepnikov znamke boxer. Pred tem se je z nemškim ministrstvom za obrambo dogovoril o pomoči Ukrajini, ki bi ji Slovenija dobavila sovjetske oklepnike T-72. V zameno bi Slovenska vojska prejela bojna vozila iz Nemčije, a se pri tem zapleta, ker so ponujena vozila prestara.
Zdaj se je v orožarske dogovore s tujimi državami očitno osebno vpletel tudi predsednik vlade Janez Janša, razkrivajo dokumenti, ki so jih pridobili pri portalu Necenzurirano. Vlada je na njegovo zahtevo s tajnim sklepom preklicala že dogovorjeno prodajo pehotnih bojnih vozil BVP M-80A, ki spadajo med odsluženo vojaško opremo jugoslovanske izdelave. Janša se je namreč odločil, da bo Slovenija ta vozila raje podarila Ukrajini.
Pri tem je najbolj zanimivo, da bi bilo končni kupec teh vozil po prvotnem dogovoru prav ukrajinsko ministrstvo za obrambo, ki je zanje že nakazalo denar. Z odpovedjo posla se je tako vlada odrekla štirim milijonom evrov. Zakaj, uradno ni znano. Slovenija tako Ukrajini pri obrambi pred ruskim agresorjem ne bo pomagala le posredno, z dobavo orožja prek evropske povezave in zasebnih podjetij, ampak odkrito – z donacijo vojaške opreme. Za to Janša ni skušal niti pridobiti soglasja državnega zbora, ob vsem tem pa se zastavlja tudi vprašanje oškodovanja državnega proračuna.
Ukrajinci pozivali k pospešenim dobavam orožja
Vojna v Ukrajini je izbruhnila 24. februarja letos, ko se je začela ruska invazija. Že nekaj dni zatem je Evropska unija (EU) uvedla stroge sankcije proti ruskim državnim podjetjem, obenem pa napovedala, da bo namenila skoraj pol milijarde evrov za financiranje nakupa orožja za Ukrajino. Velik del mednarodne skupnosti, ki je bila sprva zadržana do neposrednega vpletanja v vojno, je spremenila mnenje. Tako je začelo orožje na vojno območje pošiljati vse več evropskih držav.
K temu so pripomogli tudi pozivi iz Kijeva in Bruslja. Ukrajinski pogajalec in svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak jih je 16. aprila pozval, naj pospešijo dobave orožja, saj dvomijo, da imajo njihove oborožene sile dovolj orožja in streliva za to, da bi uspešno odbile pričakovano rusko ofenzivo na vzhodu Ukrajine. Dan zatem se mu je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Toda Ukrajinci so se začeli oboroževati že v mesecih pred invazijo, ko je Rusija krepila vojaško prisotnost ob meji, Vladimir Putin pa zaostroval retoriko. Predstavniki, ki jih je pooblastila vlada v Kijevu, so namreč po Evropi iskali protitankovsko orožje, oklepna vozila in drugo orožje, ki bi jim prišlo prav v pričakovanem spopadu z Rusi. Potrkali so tudi na slovenska vrata.
Natančneje na vrata družbe S Lux, ki jo je leta 2018 ustanovil Marjan Starec. Že več let se ukvarja s posredništvom pri prodaji vojaške opreme, oklepnih vozil in orožja ter vzpostavlja stike s predstavniki vlad in podjetij, ki bi bili zainteresirani za nakup odslužene vojaške opreme Slovenske vojske. Zanimala se je tudi za transporterje oziroma bojna vozila pehote M-80A.
Ti so šli skupaj s tanki M-84 in havbicami kalibra 105 mm v prodajo na podlagi odloka državnega zbora o načrtu prodaje stvarnega premoženja države iz leta 2015 in nekaj mesecev pozneje sprejetega srednjeročnega obrambnega programa. Nekdanja ministrica za obrambo Andreja Katič je tako leta 2016 podpisala sklep, po katerem se odproda 39 teh vozil. Po zadnji cenitvi iz januarja letos naj bi bilo posamezno vozilo vredno 80.000 evrov, kar pomeni, da bi Slovenija z njihovo prodajo zaslužila najmanj 2,8 milijona evrov.
Denar že nakazali, a jih je prehitela vlada
V začetku letošnjega leta, ko je že kazalo na spopade v Ukrajini, se je na družbo S Lux obrnilo češko posredniško podjetje Pamco INT, ki je delovalo v imenu ukrajinskega obrambnega ministrstva. Pogovori so se intenzivirali po 24. februarju, ko se je začela vojna. V marcu so bila pogajanja s kupci uspešno zaključena, v tem času pa so bili v družbi S Lux tudi v stalnem stiku s predstavniki slovenskega ministrstva za obrambo. Natančneje z Aleksandrom Kuntaričem, zaposlenim na direktoratu za logistiko. Ta jim je nazadnje 28. marca posredoval slike bojnih vozil pehote M-80A.
Družba S Lux, ki je nasedla v poslu, je proti državi na upravno sodišče že vložila tožbo s predlogom za začasno odredbo zaradi ugotovitve nezakonitosti in odprave upravnega akta, torej tajnega sklepa vlade. Opozarja, da vsi ti odloki in sklepi, na podlagi katerih se je prodajalo bojna vozila, niso bili nikoli preklicani in so še danes zavezujoči in veljavni. Ne nazadnje so se na tej podlagi dogovorili s Čehi oziroma Ukrajinci, o vsem pa so bili tekoče seznanjeni na ministrstvu.
Na ministrstvu vztrajajo, da nikoli niso objavili nobenega razpisa za prodajo, "smo pa omogočali informativne oglede opreme, ki je bila predvidena, da bo prodana, ko bodo za to izpolnjeni potrebni pogoji". Če je družba S Lux že sklepala "posle z blagom, ki ni v njeni lasti, je to njen poslovni riziko". Po naših informacijah so sicer dražbe ministrstva le formalnost, saj se izvedejo po tem, ko je posel že dogovorjen, prav tako tudi cena.
Končno besedo o tem bo imelo upravno sodišče. A to ni edino, ki je zadevo vzelo pod drobnogled. To so že naredili na računskem sodišču, ki bdi nad porabo javnih sredstev, in vrhovnem državnem tožilstvu, kjer bodo preverili sume storitve kaznivih dejanj.
