Kaj je krivo za ta porast, poskuša pojasniti Tanja Premru-Sršen, ginekologinja in porodničarka iz UKC Ljubljana. Najprej nam razkrije podatke, ki jih ima na voljo in kažejo, da se je že v primerjavi z obdobjem 2015–2019 po neuradnih podatkih mrtvorojenost v Evropski uniji (EU), pri čemer upoštevajo 19 držav, zvišala s 3,5 na 4,0 na 1000 rojenih.
»Ali so pri tem izključene prekinitve nosečnosti zaradi medicinske indikacije, ni jasno. Prav tako iz podatkov NIJZ ni jasno, kateri mrtvorojeni otroci so upoštevani v njihovi analizi in ali so izključili prekinitve nosečnosti zaradi medicinske indikacije,« je poudarila.
Iz njihove statistične analize, gre za isto bazo podatkov, iz katere je črpal NIJZ, tj. Perinatalni informacijski sistem Slovenije – PERIS, izhaja, da se je celotna mrtvorojenost s 5,7 na 1000 vseh rojenih v obdobju 2015–2019 »statistično nepomembno povečala na 6,6 na 1000 vseh rojenih z gestacijsko starostjo 22 tednov ali več v letu 2020. Po izključitvi tujk in prekinitev nosečnosti zaradi medicinske indikacije se je mrtvorojenost statistično nepomembno povečala z 2,4 na 1000 vseh rojenih v obdobju 2015–2019 na 3,2 na 1000 vseh rojenih z gestacijsko starostjo 22 tednov ali več v letu 2020,« je pojasnila.
Koliko ima pri tem korona
Dodala je, da ne morejo zanesljivo zaključiti, kaj je razlog za povečanje mrtvorojenosti. »Glede na splošen pojav povečanja mrtvorojenosti in glede na podatke iz literature o večjem tveganju za mrtvorojenost pri okužbi s SARS-CoV-2 lahko domnevamo, da je pandemija prispevala k povečanju mrtvorojenosti tudi pri nas. Iz klinične in histopatološke analize nekaterih posameznih primerov mrtvorojenih otrok pri nosečnicah s covidom-19 ugotavljamo, da je bila okužba s SARS-CoV-2 zelo verjeten razlog za smrt v maternici. Vendar iz posameznih primerov ne moremo posploševati. Vsekakor pa z poglobljenimi analizami še nismo zaključili, saj epidemija še traja, precepljenost nosečnic pa kljub priporočilom ni zadovoljiva,« je opozorila.
Je za statistiko, ki vzbuja skrb, soodgovorno tudi zapiranje zdravstva med širjenjem covida-19, kar bi lahko vplivalo na obravnavo nosečnic? Sogovornica pravi, da ne, in to niti v prvih mesecih pandemije, ko sta bodočim mamicam odpadla dva ambulantna pregleda v 16. in 24. tednu nosečnosti. Ta so nadomeščali s telemedicino.
Poudari, da so imele nosečnice v letu 2020 v povprečju štiri ultrazvočne preglede v nosečnosti, kar je enako kot leta 2019 in je dva ultrazvočna pregleda več kot predvideva Pravilnik za izvajanje primarnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Zaključi, da bi »težko trdili, da je prilagojeno zdravstveno varstvo nosečnic prispevalo k povečanju mrtvorojenosti. Prav tako nismo opazili, da bi se nosečnice izogibale pregledom. Pri čemer smo imeli v Sloveniji tudi sistemsko poskrbljeno za vodenje in oskrbo nosečnic s covidom-19«, je še povedala.
Otročiček brez kisika
Iz javnosti je sicer slišati, da telemedicina ne more nadomestiti običajne obravnave, a »ne glede na povečanje mrtvorojenosti, ki je ob takšnih pandemičnih razmerah, kot smo jim bili priča v letu 2020 in še trajajo, pričakovano, bi se odločili enako. Telemedicina zelo uspešno dopolnjuje zdravstveno varstvo bolnikov na vseh področjih medicine. V tujini je podprta tudi z uporabo osebnih nosljivih sledilnikov, na nekaterih področjih medicine že zelo razvita in uspešno vključena v redni nadzor in vodenje bolnikov. Upam, da bomo temu sodobnemu trendu s posodobitvijo računalniške tehnologije sledili tudi pri nas«.
Sicer pa tudi na tujem beležijo višjo umrljivost novorojenčkov. V njihovih raziskavah ugotavljajo dvoje: več smrti novorojenčkov je, ker so nekatere nosečnice imele manj oskrbe, kot bi jo potrebovale, ker so jo onemogočale stroge protipandemske omejitve, drugo pa je neposreden vpliv virusa sars-cov-2 na plod, ki, kot kažejo nekatere raziskave, odmre zaradi pomanjkanja kisika.
En novorojenček umrl
Ginekološka klinika UKC Ljubljana je tudi vodila raziskavo vpliva covida-19 na domače nosečnice. Od 1317, kolikor jih je rodilo od konca oktobra 2020 do 31. januarja 2021, jih je bilo 193 pozitivnih na covid-19. 189 (98 odstotkov) se jih je okužilo v tretjem trimesečju. Od vseh pozitivnih nosečnic je bilo 19 asimptomatskih (10 odstotkov), 171 (89 odstokov) je imelo blažjo obliko covida-19, tri mamice (2 odstotka) pa so doživele zahtevno obliko bolezni. Pri eni od njih je novorojenček umrl. V slovenski raziskavi so ugotovili, da je pri porodnicah, ki so bile pozitivne, pogosteje prišlo do induciranega poroda, več izsledkov pa za zdaj še ni. Ti bodo na voljo, ko bodo statistično obravnavali celotno skupino slovenskih nosečnic s covidom-19.
