Lani je bilo odobrenih 80 subvencij več kot leto prej. Krijejo jih občinski proračuni, a vse ne poteka zmeraj brez težav. Primeri občin, ki ugovarjajo izdanim odločbam, niso redki.
Znesek subvencije najemnin v Spodnjem Podravju za lani je 547.500 evrov. Glavnino tega denarja predstavljajo subvencije neprofitnih stanovanj, preostanek pa doplačilo za tržna in namenska stanovanja. Večino zneska poravnajo občine na ptujskem koncu, le manjši del ormoške.
Primerjava zadnjih nekaj let kaže dvig deleža občinskih sredstev v ta namen. To je seveda posledica dejstva, da narašča število upravičencev. Razlika je očitna: medtem ko je bilo leta 2015 do subvencije najemnine upravičenih 715 oseb, je lani ta številka poskočila na 869.
Kdo je upravičen do subvencije najemnine
Do subvencije najemnine so upravičeni najemniki v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju, ki skupaj z osebami, ki so navedene v najemni pogodbi, izpolnjujejo dohodkovni cenzus. Subvencija lahko znaša največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. »Do subvencije k plačilu tržne najemnine so upravičeni vlagatelji, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča,« pojasnjuje Miran Kerin, direktor CSD Spodnje Podravje. Niso pa do subvencije upravičeni tisti, ki so zavrnili neprofitno najemno stanovanje. Za izračunani znesek subvencije lastnik stanovanja zniža najemnino najemniku, lastniku pa ta delež povrne občina. Subvencije se praviloma dodelijo za eno leto.
Občina je dolžna poravnati subvencije za svoje občane
Največji dvig števila izdanih odločb za dodelitev subvencije je opazen v večjih občinah. Na Ptuju je bilo lani v primerjavi z letom 2020 izdanih 49 odločb več, v Kidričevem 22, ponekod pa jih je celo manj.
Kerin pojasnjuje, da je subvencijo najemnine dolžna plačevati občina, v kateri je upravičenec imel prijavljeno zadnje stalno bivališče. Na vprašanje, kako je s posamezniki, ki ga nimajo prijavljenega, direktor CSD Spodnje Podravje odgovarja: »Pred nekaj leti se je zakonodaja spremenila. Do takrat je veljalo, da so bili brezdomci prijavljeni na naslovu Centra za socialno delo. Mi smo imeli takrat celo 150 ljudi na svojem naslovu. Nekdo je lahko živel v Ljubljani kot brezdomec, prijavljen pa je bil pri nas. Odkar se je zakon spremenil, je taka oseba dolžna prijaviti naslov na občini, in ne več na centru. Nekaj jih je sicer še pri nas, a se je število zmanjšalo na okoli 30. Njih nismo mogli izbrisati, saj jih ne najdemo. Problem je tudi v tem, da je za tiste, prijavljene na CSD s sedežem v MO Ptuj, občina morala skrbeti v vseh finančnih ozirih. Krijejo stroške, če je v kamri, v domu upokojencev, mu morajo plačevati oskrbnino ... To ni bilo pošteno do občine, v kateri so sedeži centrov za socialno delo. Zdaj je to bolje urejeno.«
Kerin pravi, da čakajo, da UE Ptuj uredi še preostale spremembe naslovov tistih, ki imajo še vedno naslov prijavljen na CSD. Postopek ugotavljanja namreč vodijo upravne enote, ki po navadi za pomoč zaprosijo policijo: »Večino smo uspešno izsledili in so se prijavili na občini zadnjega prebivališča, pri nekaterih pa – tudi zaradi korone – nam tega še ni uspelo urediti.«
Občine se pogosto pritožijo na izdane odločbe
Kerin pravi, da je kar nekaj občin v Spodnjem Podravju, ki se na odločbo pritožijo, saj menijo, da posamezniki do subvencije najemnine ne bi smeli biti upravičeni: »CSD izda odločbo, plačilo subvencije je nato zakonska dolžnost občine. Te se pogosto pritožijo, kar rešuje ministrstvo. V teh postopkih poskušajo dokazati, da imajo posamezniki možnost namestitve drugje, zlasti v manjših občinah, kjer poznajo svoje občane. Želijo, da se ugotavlja dejansko stanje, kje nekdo živi, kar pa ni preprost postopek.« Dokler ministrstvo ne odloči, so občine zavezane k plačilu.
