Kot je razvidno iz podatkov, delež tujih prebivalcev narašča tako v Sloveniji kot na območju Slovenske Bistrice. Medtem ko je še pred petimi leti delež tujih državljanov v Sloveniji znašal 5,5 odstotka in v Slovenski Bistrici 3,7 odstotka, je ta delež zdaj višji vsaj za dve odstotni točki, izhaja iz občinskega gradiva. V Slovenski Bistrici gre dvig pripisati predvsem povpraševanju po delovni sili za dela, ki jih domači delavci tudi zaradi pogojev in plačila dela ne želijo opravljati. Upravna enota namreč največ dovoljenj za prebivanje in delo izda za poklice, kot sta zidar ter pomožni gradbeni delavec. Posledično je pretežni del dovoljenj izdan osebam, ki so državljani Kosova.
Delež teh v prebivalstvu, ki ima prijavljeno prebivališče na območju občine Slovenska Bistrica, je po zadnjih podatkih notranjega ministrstva 3,4 odstotka. Na drugem mestu so državljani Bosne in Hercegovine, njihov delež je 1,7 odstotka. Tretji po številčnosti so državljani Srbije. Naraščajoče število priseljencev pa predstavlja izziv predvsem zaradi neznanja slovenskega jezika in kulturnih razlik.
DODATNI POUK IN POMOČ
Na največji ptujski osnovni šoli so letos na novo vpisali 14 učencev priseljencev, od tega osem v prvi razred. Šolsko ministrstvo je Osnovni šoli Ljudski vrt priznalo 5,5 dodatne šolske ure na teden, kar je po oceni ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič občutno premalo. Učencem pomagajo v okviru dopolnilnega pouka, učne pomoči, ki jo izvajajo profesorice, zaposlene prek javnih del, od marca dalje pa pri učenju otrokom iz drugih držav pomaga tudi prostovoljka
Starši neodzivni, napačni stalni naslovi
V Slovenski Bistrici sta dve osnovni šoli, ki skupaj izobražujeta 154 otrok priseljencev. Na 2. Osnovni šoli Slovenska Bistrica je v tem šolskem letu 465 učencev, od tega je skoraj petina (19,8 odstotka) učencev priseljencev, ki prihajajo iz različnih držav, največ jih je s Kosova (dobrih 15 odstotkov), na Osnovni šoli Pohorskega odreda je ta delež za polovico nižji. Učencem priseljencem na šoli nudijo pomoč pri učenju jezika, učno pomoč in prvi dve leti šolanja prilagoditve pri pouku. Pristojno ministrstvo zagotavlja 0,25-odstotni delež zaposlitve učitelja za učenje slovenskega jezika, vendar kot opozarjajo na 2. Osnovni šoli, bi potrebovali mnogo več ur kot pet ur na teden. Z enako težavo se soočajo na OŠ Pohorskega odreda, kjer se je v začetku tega šolskega leta na novo vpisalo 11 učencev priseljencev. Ob tem opažajo, da je vedno več otrok priseljencev rojenih v naši državi in običajno obiskujejo vrtec ter je njihov stik z jezikom okolja že vzpostavljen, vendar imajo še vedno težave pri razumevanju slovenščine, saj v matičnih družinah govorijo le v svojem, maternem jeziku. Ravno jezik je največja prepreka v sodelovanju s starši.
Na 2. Osnovni šoli, kjer delež otrok priseljencev znaša skoraj petino, so izpostavili, da so starši ravno zaradi nepoznavanja osnov slovenskega jezika pogosto neodzivni na elektronska sporočila, tudi na telefonske klice (številka je nedosegljiva ali pa ne obstaja), da otroci večkrat manjkajo pri pouku, ker kot tolmači spremljajo starše na primer k zdravniku, da se prijavljeno prebivališče ob vpisu otroka ne sklada z dejanskim naslovom bivanja, zato se vsa poslana pošta vrne na naslov šole. Prav tako nimajo podatkov o starših otrok.
Nadalje beležijo tudi tako imenovane učence »povratnike«. To so učenci, ki jih starši izpišejo iz šole, ker se selijo v matično državo ali pa drugo državo, pri čemer ne odjavijo prebivališča v Slovenski Bistrici. Čez pol leta ali eno leto se vrnejo v Slovensko Bistrico ali drugo bližnje mesto. Pri tem v času, ko so v tujini, ne obiskujejo šole, ali pa v treh mesecih uspešno zaključijo razred. Opažajo pa tudi pojav nacionalizma, sovraštva, kar vodi do sporov med različnimi nacionalnostmi (pogosto je to posledica vedenja staršev). Tako so na šoli seznanjeni z grožnjami, pretepi in tudi uničevanjem stvari.
Da bi umirili napetosti in lažje nagovarjali izzive medkulturnosti, na 2. OŠ menijo, da bi potrebovali nekoga (institucija, društvo …), ki bi na lokalni ravni skrbel za integracijo otrok priseljencev in njihovih staršev v lokalno okolje. Želijo si, da bi imeli učenci možnost dodatne učne pomoči v popoldanskih urah (pomoč pri domačih nalogah) in bi izvajali delavnice ter predavanja za starše, da bi ti usvojili prvine vsakodnevne uporabne komunikacije (obisk zdravnika, banke, pošte, govorilnih ur v šoli). Prav tako predlagajo, da se uvedejo projekt oziroma aktivnosti, ki bi spodbujale izobraževanje priseljenih žensk oziroma mam. »Morda bi bila za to potrebna občinska/lokalna strategija oziroma program ter možnost medkulturnega centra«, so še dodali.
»Žal naša država pomaga samo učencem, ko pridejo. Naslednja leta naj bi jih vključevali k uram za učence slovenščine, teh ur pa je že za novo vključene učence premalo.« - Tatjana Vaupotič Zemljič
Na občini pričakujejo pomoč države
In kakšen je odgovor občinskega sveta? Ministrstvo, pristojno za šolstvo, so pozvali k nujnosti nadaljevanja projekta, ki je temeljil na zaposlitvi multiplikatorke (ta je sodelovala s priseljenci – nudila je tečaj slovenščine in učno pomoč, učila kulture in navade okolja), oziroma od ministrstva pričakujejo izvedbo drugega podobnega projekta, ki bi izboljšal vključevanje otrok tujcev priseljencev v lokalno okolje. Ob tem so na občini poudarili, da lokalna skupnost nima nikakršnih zakonskih pristojnosti, da bi lahko v svojem lokalnem okolju vplivala na obseg priseljevanja tujcev. Glede na težave v vzgojno-izobraževalnih zavodih, zdravstvenih ustanovah, v upravnih zadevah zaradi neznanja slovenskega jezika ter kulturnih razlik pa mora po njihovem mnenju država aktivno pristopiti k sprejetju zakonskih predpisov, ki bodo uredili ta področja.
Zakon o tujcih zaostril pogoje priseljevanja
Država je prvi korak že storila. Lani marca je sprejela spremembe zakona o tujcih, ki predvsem zaostrujejo pogoje za priseljevanje, ne rešujejo pa težav, s katerimi se že soočajo občine. Tako zakon uvaja pogoj, da bo družinski član, ki bo želel podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine, moral predložiti dokazilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika. Pogoj znanja slovenskega jezika se uvaja tudi za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Za oboje je predpisano dvoletno prehodno obdobje in se tako te določbe začnejo uporabljati šele 27. aprila 2023. Podaljšuje se tudi časovno obdobje za uveljavljanje pravice do združitve družine. Namesto prej enoletnega prebivanja se uvaja pogoj predhodnega dvoletnega zakonitega prebivanja tujca na ozemlju Republike Slovenije. »Kljub temu pa v praksi (tudi zaradi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice) ni mogoče kar tako zavrniti izdaje ali podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje, ko sredstva za preživljanje družinskih članov niso zagotovljena v predpisani višini. Verjetno bo enako pri upoštevanju pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane,« so zapisali na bistriški občini.
