Nova sodna stavba v Ljubljani je eden od neuresničenih državnih projektov. Njegove korenine segajo več kot 15 let nazaj v preteklost, ko se je zaradi razkropljenosti prvostopenjskih sodišč po Ljubljani (trenutno delujejo na 16 lokacijah), pričelo z razpravo o projektu, ki bi rešil prostorsko problematiko pravosodnih organov.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti Ministrstva za pravosodje ugotovilo, da to v obdobju od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2020 pri realizaciji projekta nove sodne stavbe v Ljubljani ni bilo učinkovito.
Neučinkovitost Računsko sodišče ministrstvu očita predvsem zaradi neustrezne in pomanjkljive investicijske dokumentacije. Ministrstvo ni zagotovilo ustrezne investicijske dokumentacije, saj je od zahtevanih treh dokument predložilo le dva, ne pa tudi investicijskega programa, piše v reviziji Računskega sodišča.
Za 7 milijonov evrov - parkirišče
Prvotni načrt je predvideval, da bo lokacija nove sodne stavbe na Masarykovi v Ljubljani. Zemljišče je leta 2006 kupila prva Janševa vlada, oziroma natančneje, ministrstvo za pravosodje, ki ga je takrat vodil Lovro Šturm. Ministrstvo je za zemljišče odštelo dobre štiri milijone evrov, kasneje so za izdelavo projektne dokumentacije in arhitekturni natečaj porabili še tri milijone evrov. Pri projektu se je zapletlo leta 2013, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki ni bilo odobreno. Več kot 7 milijonov evrov je tako steklo v projekt, ki stoji še danes. Na lokaciji, predvideni za novo sodno stavbo je danes parkirišče.
Bežigrajski dvor danes gradbena jama
Kasneje je ministrstvo za pravosodje oči uperilo v zemljišče ob Dunajski cesti, na lokacijo, poimenovano Bežigrajski dvor. Zemljišče je v oči padlo pravosodnemu ministru Senku Pličaniču v drugi Janševi vladi. Spomnimo, Pličaniču se ministrovanje v drugi Janševi vladi še danes dobro obnese, že večkrat je od Janševe aktualne vlade dobil dober posel. Nazadnje ga je okoljsko ministrstvo pod vodstvom Andreja Vizjaka najelo, da za 180 tisoč evrov "popravi" predlog zakona, ki ga je pred tem pisal sam.
Na ministrstvu so takrat na vprašanja, zakaj sodne stavbe ne bo na Masarykovi, če pa je ministrstvo parcelo kupilo prav v ta namen, odgovarjali, da so pri obravnavi možnih lokacij omenjeni nakup sicer upoštevali, kljub temu pa je bila s strani ministra Pličaniča po izdelavi predinvesticijske osnove kot najbolj racionalna izbrana lokacija Bežigrajski dvor. Zemljišče ob Masarykovi cesti pa je bilo predvideno za prodajo.
Zaradi zamenjave lokacije so šli v nič tudi stroški natečaja za arhitekturno rešitev za stavbo na Masarykovi, ki je bila izbrana na omenjenem natečaju, saj predvideni projekt ni bil prenosljiv na novo lokacijo.
Ministrstvo je pridobilo lastništvo na zemljišči ob Dunajski cesti, vseeno pa do konca obdobja, na katero se nanaša revizija računskega sodišča, torej do konca leta 2020, še ni pridobilo gradbenega dovoljenja za gradnjo na lokaciji ob dunajski cesti. Na lokaciji, predvideni za gradnjo nove sodne stavbe, je že nekaj let gradbena jama.
Ocenjena vrednost investicije zrasla s 75 na 95 milijonov evrov
Po ugotovitvah revizorjev se je ves čas dvigovala tudi ocenjena vrednost projekta, in sicer z začetnih 75 milijonov v letu 2006 na 95 milijonov evrov v letu 2019 "in se še povečuje". Pri tem ministrstvo ni imelo zagotovljenih finančnih sredstev za celoto obdobje trajanja projekta zanj, prav tako mu ni uspelo zagotoviti načrtovanih sredstev EU.
Delovne skupine z enomesečno življenjsko dobo
Revizija računskega sodišča trdi še, da je ministrstvo za realizacijo projekta nove sodne stavbe dvakrat ustanovilo delovno skupino, ki pa je obakrat delovala zgolj mesec dni. Prvič je bila delovna skupina ustanovljena leta 2013, v drugi Janševi vladi. Delovala je zgolj mesec dni in po besedah računskega sodišča "ni opravila nalog, za katere je bila imenovana." Podobno je mogoče trditi za delovno skupino, ki jo je aktualna Janševa vlada ustanovila novembra 2020. Tudi ta delovna skupina je delovala zgolj dober mesec dni in sicer je izvedla zadane naloge, "vendar je prenehala z delovanjem, še preden bi bil projekt realiziran," piše Računsko sodišče.
Računsko sodišče zahteva popravljalne ukrepe
Računsko sodišče v reviziji od ministrstva za pravosodje zahteva, da ministrstvo izkaže, da je izvedlo popravljalni ukrep, torej odpravilo neučinkovitosti, ki se nanašajo na začetek postopkov izdelave investicijske dokumentacije. Ministrstvo torej mora projekt premakniti iz faze načrtovanja v fazo izvajanja.
